Svetovna proizvodnja vina je vrhunec dosegla leta 2004, ko je količina pridelanega vina presegla povpraševanje za 600 milijonov zabojev. A od takrat proizvodnja pada, leta 2012 pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih 40 letih, poročilo ameriške banke povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Proizvodne kapacitete so se najbolj zmanjšale v Evropi, kjer so danes v primerjavi z letom 2005 manjše za desetino. Najbolj je proizvodne zmogljivosti zmanjšala Francija, sledita ji Italija in Španija. Ob tem pa je bilo vinarjem zelo nenaklonjeno tudi lanskoletno vreme.
Povpraševanje po vinu se medtem povečuje. Vse več ljubiteljev opojne kapljice med drugim beležijo v Rusiji, na Kitajskem in v drugih hitro rastočih državah. Posledica: povpraševanje presega ponudbo vina za 300 milijonov zabojev.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da se bodo stvari le še poslabševale. Nekaj let bo trg še reševala zaloga iz preteklih let, kmalu pa naj bi trg doživel šok. "V prihodnjih letih zaloga morda ne bo zadostila povpraševanju, ko bodo na trgu trenutni vinski letniki," poudarja poročilo.
Še najslabše naj bi jo odnesla Evropa, ki sicer proizvaja veliko vina, a ga tudi veliko spije.
Globalna vinarska industrija letno ustvari okoli 30 milijard dolarjev prihodkov. Tretjina odpade na francoska vina, predvsem zaradi njihove odlične kakovosti in posledično višje cene.
Se pa z večjim povpraševanjem odpirajo tudi nove priložnosti. Med drugim se te nasmihajo vinarjem v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Čilu in Argentini. Te države sedaj ustvarijo 30 odstotkov globalnega izvoza vina, potem ko so ga okoli 30 let nazaj le tri odstotke, še poroča AFP.
