Novice Svet24

Izvršni odbor DeSUS se je v sredo izrekal o podpori predlogu zakona o davku na nepremičnine, a so se konkretnemu odgovoru za zdaj izognili in kot pogoj za podporo predlagali postopno uvedbo davka. V letu 2014 bi se davek odmeril v višini 60 odstotkov polne vrednosti izračuna, v letu 2015 v višini 80 odstotkov, v letu 2016 pa v polni vrednosti.

Erjavec je v sredo zvečer napovedal, da bo njegova stranka k zakonu vložila takšno dopolnilo, a glede na preračunavanja koalicijskih partneric o različnih možnostih ni nujno, da bo končni predlog dejansko takšen. Stranke bodo kompromis poskušale doseči v ponedeljek. Sklepati gre, da se bo koalicija dogovarjala zlasti o deležu odmerjenega davka v prvih letih uveljavitve, ki bi bil lahko postavljen višje od za zdaj znanega predloga DeSUS in tako imel manj finančnih posledic. Predvidoma bo govora tudi o tem, za katere kategorije oz. objekte bi postopna uvedba davka veljala.

Konkretnih podatkov o finančnih posledicah upoštevanja predloga še ni. Po besedah premierke Alenke Bratušek pa bi znižanje odmerjenega davka na 60 odstotkov v letu 2014 pomenilo "praktično popoln izpad proračunskih prihodkov s tega naslova".

Po neuradnih ocenah, ki se pojavljajo v javnosti, bi sicer postopna uvedba davka v prihodnjem letu pomenila okrog 70 milijonov evrov manj priliva v proračun, v letu 2015 pa okoli 40 milijonov evrov manj.

Zato so koalicijske partnerice DeSUS pozvale, naj pove, s katerimi ukrepi nadomestiti manko, ki bi s postopno uvedbo davka nastal. Erjavec je za STA zagotovil, da je dopolnilo k zakonu že pripravljeno, predsednikom ostalih koalicijskih strank pa ga bo - vključno s predlogi za zapolnitev finančne luknje - predstavil v ponedeljek, predvidoma na dopoldanskem kolegiju pri premierki Alenki Bratušek. O konkretni vsebini predlogov predsednik DeSUS za zdaj ne želi govoriti, a ker koalicija vztraja pri sprejemu zakona, bo DeSUS vztrajal pri postopni uvedbi davka, je poudaril.

Bratuškova je večkrat izpostavila, da je davek na nepremičnine nujen in da bi, če bi ga omilili, morali poseči v določene pravice prebivalcev. Tako so tri koalicijske partnerice razmišljale tudi o možnosti, da bi ta zakon sprejele brez DeSUS.

A so nazadnje nastopile ostreje. Zahtevajo enotno podporo in s tem pravično razdelitev bremena na strankarska pleča, saj, kot pravi prvak DL Gregor Virant, davek ni prijeten za nobeno politično stranko. Če DeSUS ne bo podprl zakona, ga tudi DL ne bo. Enako stališče zavzema tudi SD. Vodja poslancev te stranke Matjaž Han je ocenil, da je to eden ključnih zakonov, na katerem aktualna vlada "stoji ali pade".

Bratuškova, ki vodi največjo parlamentarno stranko PS, je prepričana, da bo zakon podprla celotna koalicija. Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer pa meni, da bo koalicija takšna, kot je, delala do konca, "kar ima za narediti". "Če odpade samo en člen, koalicije ni več," je dodal.

Zakon o davku na nepremičnine ima veliko nasprotnikov. Na pobudo predsednika SLS Franca Bogoviča ter podpredsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha se bodo organizacije in interesne skupine, ki davku nasprotujejo, za zaprtimi vrati sestale prav tako v ponedeljek.

Predlaganemu davku nasprotujeta tudi ostali opozicijski stranki, SDS in NSi, z njim se ne strinjajo niti občine. Po predlogu bi namreč davek zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga doslej prejemale izključno občine. Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa opozarja, da bo davek še povečal obremenitev domov in posebnih zavodov ter njihovih stanovalcev.

DZ je medtem razdvojen že glede samega postopka sprejemanja zakona. Kolegij predsednika DZ je ob nasprotovanju opozicije odločil, da ga bodo sprejemali po nujnem postopku, vendar je poslanska skupina SDS zahtevala, naj o vrsti postopka odloči DZ. To naj bi storili že na izredni seji v petek zjutraj, a so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v torek.