Slovenija

V izobraževalih inkubatorjih vse več romskih otrok

STA/M.J.
18. 9. 2013, 16.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Izsledki triletnega projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, kažejo na pozitivne učinke delovanja romskih izobraževalnih inkubatorjev na različnih ravneh. V treh letih je bilo v aktivnosti v okviru projekta vključenih preko 900 romskih otrok, več kot 300 staršev, 32 vrtcev in šol.

Zajem zaslonske slike

Poleg tega je učno pomoč koristilo več kot 420 romskih otrok, so povedali na današnji sklepni konferenci omenjenega projekta.

Vodja projekta Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja je dejal, da je bil temeljni cilj projekta ustvarjanje pogojev za preseganje začaranega kroga družbene izključenosti pripadnikov romske skupnosti, iz katerega je mogoče izstopiti le z ustreznim dvigom socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo pripadniki te skupnosti.


Projekt, ki ga sicer sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad in je za triletno obdobje stal 3,5 milijona evrov, kot najbolj učinkovito pot iz tega kroga izpostavlja izobraževanje in teži k dvigu izobrazbene ravni romske skupnosti ter k večji osveščenosti o pomenu izobrazbe kot ključnega dejavnika za nadaljnji razvoj te skupnosti.

Izsledki projekta namreč kažejo pozitivne učinke delovanja romskih izobraževalnih inkubatorjev na različnih ravneh (teh je zdaj že sedem po vsej Sloveniji): povečano vključevanje romskih otrok v družbo, odpiranje romskih naselij navzven in vzpostavljanje dialoga z lokalno skupnostjo.

"Tako bo zdaj treba narediti korak nazaj in stopiti v romsko družino in nadaljevati s kakovostno predšolsko vzgojo. Šele tako usposobljeni romski otroci z ustreznim občim znanjem lahko uspešno sodelujejo v šolskem procesu v osnovni šoli in kasneje lažje sodelujejo tudi pri projektih kot sta romski pomočnik in dodatni učitelj, kjer so prisotni Romi," je poudaril Komac. Pri čemer pa opozarja, da gre še vedno za projekte in ne za sistemsko vzpostavitev omenjenih delovnih mest.

Ob tem je kot izjemno pomembno izpostavil delo v romskih naseljih in aktiviranje romske inteligence, pri čemer aktivno sodelujejo z Romskim akademskim klubom.

Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič je poudarila pomembnost projekta predvsem z vidika interdisciplinarnosti in inovativnosti tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Najpomembnejše se ji zdi izobraževanje kot osrednja tema projekta. Prav to v povezavi z drugimi področji posamezniku omogoča enakopravno vključevanje v družbo, družbi pa prinaša napredek in razvoj, je pojasnila.

Da se bodo projekti uresničevali v praksi, pa je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač. Dejal je, da bodo na ministrstvu na podlagi rezultatov nadaljevali z aktivnostmi na tem področju in si še bolj prizadevali za dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo Romi oziroma za njihovo večjo vključenost v družbo.