Slovenija

Krška elektrana obratuje s polno močjo

STA
8. 8. 2013, 10.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Medtem ko je država v primežu vročinskega vala in ponekod že več tednov ni bilo dežja, se zmanjšujejo tudi pretoki rek. Padavinski primanjkljaj in posledična suša vplivata na energetski potencial vodnih virov, a, kot zatrjujejo v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) in HSE, trenutni dotoki niso ekstremno nizki.

Nek obratuje na polni moči. Kot so za STA pojasnili v Neku, jedrska elektrarna kljub nizkim pretokom Save obratuje na polni moči, saj hladilni stolpi delujejo s polno zmogljivostjo in v skladu z upravnimi omejitvami.

"Nek med obratovanjem bistvene količine oz. delež vode iz reke Save uporablja za hlajenje kondenzata (t.i. tretji hladilni krog), zato nizki pretoki Save vplivajo na zmogljivost elektrarne (nekoliko slabši izkoristek elektrarne), in ne na njeno varnost," so dejali.

Po njihovih pojasnilih so v letih 2011 in 2012 zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur beležili nizke pretoke reke Save. "Zahvaljujoč dobri koordinaciji vodnega režima s pomočjo hidroelektrarn na Savi in polni pripravljenosti lastnih hladilnih zmogljivosti smo v Neku dosegli okvirno načrtovano proizvodnjo," so dodali.

Ob tem so spomnili, da so projekt modernizacije in razširitve sistema hladilnih stolpov, ki so ga zaključili leta 2008, izvedli zaradi zmanjšanja odvisnosti hlajenja elektrarne od pretoka Save.

Z izbranimi tehničnimi rešitvami so izboljšali hladilni sistem terciarnega kroga Neka, zgradili so dodatne štiri hladilne celice, kar ob danih pogojih omogoča obratovanje na polni moči. "Hladilni stolpi se vključijo vsakič, ko to zahtevajo razmere v okolju," so še navedli v Neku.

Po pojasnilih Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki proizvede okoli 40 odstotkov vse energije iz hidroelektrarn, upadanje dotoka na rekah dejansko pomeni nižanje proizvodnje na verigi hidroelektrarn, saj to pomeni manj energenta, tudi proizvodnja je manjša.

Skupina HSE ima hidroelektrarne na Dravi (Dravske elektrarne Maribor), Soči (Soške elektrarne Nova Gorica) in Savi (Hidroelektrarne na spodnji Savi).

"Sedaj, v mesecu avgustu, se nižajo dotoki na vseh treh energetsko najbolj izkoriščanih vodotokih v Sloveniji, torej na Dravi, Savi in Soči," so navedli v HSE.

Dotoki rek so po njihovih pojasnilih nekoliko nižji, kot so dolgoletna povprečja za avgust, niso pa letos ekstremno nizki, kot je to znalo biti po daljših sušnih obdobjih, na primer leta 2012.

V primerih, ko se nižajo dotoki, povečujejo proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah, ki niso odvisne od vremenskih razmer (Termoelektrarna Šoštanj), nekaj energije pa kupijo na trgu.

Po podatkih Agencije RS za okolje so trenutne hidrološke razmere površinskih voda v Sloveniji še običajne za poletni čas. Reke po državi imajo večinoma male pretoke, ki se postopoma zmanjšujejo.

Izjema je reka Drava, ki še vedno ohranja srednjo vodnatost. Na nekaterih rekah beležijo pretoke, ki so manjši od običajnih malih pretokov. Temperatura vode v manjših rekah s počasnejšim tokom in v spodnjem toku večjih rek, kot so Vipava, Krka, Savinja in Sava, čez dan preseže 25 stopinj Celzija.

Nizkovodne hidrološke razmere se bodo še nadaljevale. Ob vročinskih nevihtah - te so možne v petek in soboto - lahko pride do kratkotrajnih porastov manjših rek in potokov. V petek popoldne in v soboto lahko reke ob predvidenih padavinah prehodno zmerno narasejo, vendar na agenciji bistvenih sprememb vodnatosti rek ne pričakujejo.