Zorko je na novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bo za nakup Radenske veliko povpraševanje in da denacionalizacijski postopek, ki je v teku, ne bo vplival na prodajo te družbe. Proces prodaje Radenske bo potekal v dveh fazah, ker pomeni, da bodo najprej zbirali nezavezujoče ponudbe, potem pa zavezujoče. Ob tem Zorko upa, da bo tokrat izkazan tudi interes za nakup Dela, saj pri zadnji prodaji niso dobili nobene zavezujoče ponudbe. Delo bo sicer kmalu izdalo novo edicijo Plus 50, ki bo namenjena starejši generaciji.
Predsednica uprave Dela Irma Gubanec je pojasnila, da obstaja izrazit ekonomski interes za prodajo skoraj 80-odstotnega deleža Dela v Večeru, vendar ne po vsako ceno. Po njenih besedah je doslej interes za nakup Večera izkazalo okoli 100 interesentov.
Med njimi so tudi zaposleni v Večeru, ki pa jih uprava Dela obravnava drugače kot druge potencialne kupce. Gubančeva je dejala, da v pogajanja z zaposlenimi v Večeru še niso šli oziroma se bo to kmalu zgodilo.
Glede prodaje Mercatorja je Zorko izrazil pričakovanje, da se bo prodajni postopek zaključil aprila leta 2014 in bo takrat Pivovarna Laško, ki je skoraj 24-odstotna lastnica "najboljšega soseda", na kreditno depozitno družbo prenesla delnice Mercatorja. Takrat naj bi tudi Pivovarna Laško prejela kupnino, kar bo skupino Laško razdolžilo v višini 105 milijonov evrov. Trenutna zadolženost skupine, ki iz tekočega poslovanja vrača bankam glavnico in obresti, pa znaša približno 350 milijonov evrov.
Dobiček iz poslovanja skupaj z amortizacijo je v petmesečju znašal dobrih 17 milijonov evrov, v lanskem petmesečju pa 16,2 milijona evrov. V lanskem petmesečju je imela skupina za 11,4 milijona evrov izgube, v prvih petih mesecih letos pa posluje s 3,6 milijona evrov dobička.
Skupina Laško je uspela z bankami upnicami doseči dogovor o reprogramu posojil do konca aprila naslednje leto. Pogodba o reprogramu pa je bila podpisana konec julija letos.
Prvi mož Pivovarne Laško pravi, da je njihov cilj narediti enovito podjetje, ki bi prineslo sinergijske učinke. Ali bo to podjetje, ki bi združilo Pivovarno Laško in Union, imelo eno ali dve lokaciji, za zdaj še ni znano. Zorko je tudi poudaril, da so naredili 17 in več scenarijev za finančno sanacijo skupine, vendar brez lastnikov ne morejo narediti nič. Sanacija skupine sicer poteka že od leta 2009.
Na vprašanje, zakaj skupina ne more prodati Jadranske pivovarne, ki ne obratuje že nekaj let, je Zorko odgovoril, da to pivovarno že tri ali štiri leta skušajo spraviti v denar, vendar neuspešno. V današnjih razmerah se namreč tehnologija ne prodaja, prodaja se trg, ki pa ga Jadranska pivovarna nima, je dejal.
Ali od novega nadzornega sveta, ki bo z delom začel septembra, pričakuje svojo zamenjavo, je Zorko pojasnil, da je njegov stol stabilen toliko, kot je stabilno poslovanje skupine Laško.
