Zakaj ravno vračanje v leto 1929?
Ko sem razmišljal o tem, kako bi to neobičajno zgodbo medicinske sestre Terezije Jurša z začetka prejšnjega stoletja umestil v čas, je mojo pozornost najprej pritegnila neobičajno hladna zima, ki je leta 1929 zamrznila Evropo. Skoraj po vsej celini so se temperature spustile pod minus 35, sneg je padal tudi na Jadranskem morju in Benetke so zaledenele. Ob dejstvu, da je to tudi čas politične krize v tedanji državi SHS, saj je 6. januarja kralj Aleksander I. Karađorđević uvedel diktaturo, na svetovnem prizorišču pa je jeseni z mnogimi posledicami odmeval še zlom newyorške borze, mi je bilo kmalu jasno, da so ravno to tisti trenutki na časovni premici, ki mi bodo tudi v literarnem smislu prišli zelo prav. Moja romaneskna junakinja namreč doživi posebno življenjsko izkušnjo tudi zaradi izrazitega socialnega čuta v času, ko so običajni ljudje na Ptuju in ob reki Dravi živeli v veliki revščini in bedi. Na simboličen način se v letu 1929 pravzaprav odslikava tudi naš čas, ki mu prav tako lahko rečemo čas velike svetovne krize.
Prizorišče romana je mesto Ptuj in križniška komenda v Muretincih, v romanu pa tematizirate tudi življenje dravskih splavarjev. Zakaj ste si izbrali to prizorišče?
Na Ptuju je bila tisti čas ena prvih hiralnic pri nas, leta 1926 pa so jo križniki na svoji komendi v Muretincih ustanovili še en zavod, na katerem so skrbeli za ostarele in obnemogle iz okoliških far. To sta osrednji prizorišči romana, saj je sestra Tereza pomagala v obeh ustanovah. No, njen pokojni mož pa je bil ljudski godec in dravski flosar, zato je v romanu to posebno življenje z reko tudi dokaj opisano. Moram tudi reči, da se vse od Libelič do Dolnje Dubrave na Hrvaškem, ki je bilo zelo znano splavarsko pristanišče na reki Dravi, pod naplavinami časa skriva še marsikaj takega, kar me je ob pisanju tega romana zelo vznemirilo in pritegnilo, vendar pa v delo samo ni vključeno. To verjetno pomeni, da se bom tudi k Dravi še vračal.
Omenili ste vzporednico z letom 1929 in svetovno gospodarsko krizo. Je v romanu Orkester za poljube še kaj takega, kar na simbolen način spregovori o času, ki ga živimo?
Tema romana je brezčasna, vprašanja, ki si jih v njem zastavljam, so gotovo danes aktualna. No, zgodovinski kontekst mi je v takih iskanjih dobrodošel tudi zato, da se ne obremenjujem s sodobnimi zastranitvami. Orkester za poljube namreč še zdaleč ne želi biti le lahkotno branje za kratek čas, kakršno je pri nas zadnje čase sicer silno modno in opevano. Ampak saj jaz sem tako in tako vedno veslal proti toku. Ko so bile v fokusu modernistične pisave, sem namenoma napisal nekaj zelo berljivih romanov, zdaj pa, ko se vsi bolj ali manj spogledujejo s trivialnim, pa si namenoma privoščim 'težko temo'. Tak pač sem in čisto prav mi je, da je lahko tako.
Ponuja tudi ta roman snov za filmsko zgodbo?
Dober režiser bi zagotovo tudi v teh mojih metafizičnih labirintih našel zgodbo, ki bi lahko zaživela tudi na filmu. Sicer pa romana nikoli ne pišem z mislijo na film, ta zgodba pa je sploh izrečena na zelo literaren način.
