Novice Svet24

Rupel sicer dopušča možnost, da je bil Erjavec pri tem le "poslušen izvrševalec – nečak iz ospredja".

"Nesporno gre za kazenski ukrep, ki pa ni osamljen. Bom parafraziral, kar je pred kratkim rekel Janez Janša: danes mečejo iz hiše tiste, ki so jo zgradili, vanjo pa se selijo tisti, ki so nekoč najbolj ovirali njeno graditev," je prepričan bivši zunanji minister.

Erjavec je Rupla 11. junija v elektronskem sporočilu seznanil s predčasno razrešitvijo s položaja generalnega konzula z 31. julijem letos. Pri tem se je skliceval na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki določa obvezno upokojitev, če sta izpolnjena pogoja starosti in delovnih let.

A Rupel opozarja, da Zujf omogoča podaljšanje delovnega razmerja, če je to potrebno za nemoten delovni proces, in meni, da bo ta proces na generalnem konzulatu v Trstu v primeru njegovega tako zgodnjega odhoda zagotovo moten.

Erjavec mu, kot je povedal v intervjuju, sicer ni odgovoril na nobeno pismo in na noben argument v zvezi z razrešitvijo. Zato pa ga je prijetno presenetilo stališče predsednika republike Boruta Pahorja, ki je ocenil, da bi z njegovo razrešitvijo "nastala kadrovska vrzel" in bi bil "moten postopek dela". "To pa bi bilo ravno v nasprotju z namero ministrstva, ki je s teboj podpisalo dogovor prav zato, da bi delo v Trstu potekalo nemoteno," je po Ruplovih besedah menil Pahor.

"Verjetno je Erjavcu osebno všeč resor za zunanje zadeve, vendar zanj ni najbolj primeren, kar je tudi razumljivo. Poznate še kakšno državo, v kateri bi za zunanjega ministra postavili predsednika upokojenske stranke? Morda se zato toliko ukvarja z upokojevanjem," je Rupel še menil glede svojega naslednika na čelu MZZ.

Rupel je v intervjuju tudi spomnil, da bi moral leta 2008 postati veleposlanik v Avstriji, a je tedanji predsednik republike Danilo Türk to preprečil, "kar je bila politična lustracija, kot smo jo poznali v Jugoslaviji". Leta 2012 bi naj nato postal veleposlanik pri ZN, v Berlinu ali na Dunaj, a je Türk to znova "grobo zavrnil".

Medtem je bil leta 2009 sprejet zakon o zunanjih zadevah, ki dopušča službovanje v tujini le do 68. leta starosti. "Kolikor vem, sta to omejitev - zaradi mene in še koga, ki sta ga želela izključiti iz slovenske diplomacije - postavila Danilo Türk in (tedanji zunanji minister) Samuel Žbogar."

Glede sojenja v zadevi Patria in prvostopenjske obsodbe Janše je Rupel med drugim opozoril, da bi lahko Sistemska tehnika, če bo ta odločitev potrjena, od države zahtevala bajno odškodnino. "Obsodba bi bila potemtakem lahko povezana z denarjem za ljudi, ki so povezani s sedanjo koalicijo."

V ozadju procesa proti Janši pa je po njegovem tudi "prizadevanje, da bi oslabili slovensko obrambo in dosegli izstop ali izključitev iz Nata".

Če bi Janša na koncu dejansko moral pravico iskati na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, bi bila to po mnenju Rupla "velika sramota za slovensko pravosodje in velika nevarnost za aktualno politično garnituro, ker bi Strasbourg gotovo razsodil v Janševo korist."