Oškodoval je 146 oseb za skupno okoli 3,9 milijona evrov. Marconi je v drugem primeru poslovne goljufije že pravnomočno obsojen na devet let zapora.
Višje sodišče v Ljubljani je 13. junija potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je 20. februarja Marconija obsodilo zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije in kaznivo dejanje pranja denarja.
Ugotovilo je, da je Marconi v letih 2008 in 2009 oškodoval 146 oseb in si pridobil premoženjsko korist v višini 3,872 milijona evrov. Marconi je dejanja priznal.
Marconi je sam ali prek promotorjev pridobival stranke, ki so na račun družbe nakazovale večje zneske denarja z namenom, da bi za njih trgoval na valutnem trgu (Forex), pri tem pa je obljubljal vsaj petodstotne obresti. Oškodovanci so nakazovali od nekaj tisoč do več 10.000 evrov.
Nekateri oškodovanci so najprej sklenili t.i. investicijske pogodbe, na podlagi katerih so enkrat ali dvakrat dejansko prejeli pogodbeno določene obresti, s čimer jih je Marconi dodatno zavedel, da so z Remiusom sklenili nove, posojilne pogodbe in vplačali nova sredstva. Marconi je zagotavljal, da bo družba posojila z obrestmi vrnila v dogovorjenih terminih in da pri poslu ni nobenega rizika. Marconi sredstev ni nikoli izplačal, ampak je nadalje zavajal z lažnivimi navedbami, da je sredstva blokirala Evropska centralna banka.
Sodišče je ugotovilo, da Marconi večjega dela vplačanega denarja ni nikoli namenil za trgovanje na valutnem trgu, ampak jih je porabil za poplačevanje prvih vlagateljev po sistemu t.i. ponzzijeve sheme, pokrivanje stroškov delovanja Remiusa, svojo plačo, plačilo zaposlenim in promotorjem ter nakup nepremičnin. Del denarja si je nakazal na račun in ga dvignil v gotovini. Ker je tako s svojega računa kot z računa Remiusa dvignil ali prenakazal ves denar, menice, ki jih je izročil oškodovancem, niso bile unovčljive.
Sodišče je presojalo na podlagi dveh obtožb, za poslovno goljufijo in za pranje denarja. Za poslovno goljufijo mu prisodilo devet let zapora, za pranje denarja pa dve leti in šest mesecev zapora, nato pa mu je izreklo enotno kazen 12 let zapora. Poleg tega mu je izreklo denarno kazen v višini 360 dnevnih zneskov, ki jih je sodišče ocenilo za 1000 evrov, tako da stranka denarna kazen znaša 360.000 evrov. Plačati bo moral tudi premoženjskopravne zahtevke oškodovancev skupaj z obrestmi.
Višje sodišče po pritožbi na sodbo okrožnega sodišča ni pritrdilo zagovornikoma, da naj bi bilo priznanje dano v zmoti, neprostovoljno in da obdolženec ni razumel posledic priznanja. Kot ugotavlja višje sodišče, so se za priznanje namreč s tožilstvom dogovorili ob prekinitvi predobravnavnega naroka, tožilec pa je nato podal predlog glede izreka enotne kazni in modificiral obtožbo, ki jo je Marconi, kot je dejal, razumel.
Višje sodišče se je z okrožnim strinjalo tudi v presoji, da ne gre za že razsojeno stvar z obsodbo v primeru Marconijeve goljufije 14 oseb za 727.000 evrov, ki je postala pravnomočna januarja lani. Obdobje sklepanja pogodb se sicer deloma pokriva, je pa to drugo kaznivo dejanje bistveno obsežnejše tako z vidika časovnega obdobja kot škode in števila oškodovancev.
Zagovorniki so trdili, da je sodišče zanemarilo prispevek oškodovancev samih, ki da niso mogli biti naivni, saj bi morali pričakovati, da posel, v katerega so se spustili, ali ni legalen ali pa je tvegan, če je res pričakovati tako visoke donose. Višje sodišče pravi, da naivnost oz. tveganje oškodovancev ne zmanjšuje teže kaznivega dejanja. Dejstvo je, da je Marconi uspel preslepiti številne oškodovance, izkoristil njihovo lahkovernost in željo po dobičku, poleg tega je bila njegova dejavnost zasnovana tako, da ni mogla uspeti s finančnimi učinki, kot jih je obljubljal, piše sodišče.
Marconi sicer ni na prostosti že od septembra 2009, ko je bil zanj odrejen pripor.
