Novice Svet24

Očitno je nezadovoljstvo takšno, da sestanek ni bil mogoč, je dejal Virant v izjavi za medije. Napovedal je, da bo zakon o odškodninski shemi za izbrisane zdaj poslal na vlado. Ministrstvo bo zakon po Virantovih napovedih na vlado najverjetneje poslalo v ponedeljek, ta pa bi ga lahko obravnavala na zadnji seji pred počitnicami, to je 25. julija in ga nato poslala v DZ. Slednji bi lahko zakon prvič obravnaval septembra, drugič pa oktobra, ko bi lahko tudi stopil v veljavo, napoveduje Virant.

Glede novih tožb izbrisanih zoper Slovenijo minister pojasnjuje, da bo moralo Evropsko sodišče za človekove pravice odločiti, ali jih bo vzelo v obravnavo ali pa bo reklo, da je zadeva z odškodninsko shemo urejena. "Mi računamo, da se bo zgodilo slednje," pravi.

Da bo evropsko sodišče s shemo zadovoljno, Virant, kot pravi, ne more zagotoviti, dodaja pa, da je v pogovorih ob zasedanju odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope pred mesecem dni dobil vtis, da je shema ustrezna.

Predstavniki izbrisanih so po prihodu s sestanka ponovili, da je odškodninska shema zanje nesprejemljiva in da bodo pravico še naprej iskali pred evropskim sodiščem, kar so povedali tudi Virantu. Po besedah Antona Debevca iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev imajo zdaj vrata na omenjeno sodišče odprta in bodo delali na tem, da pravico najdejo tam. Ministru je danes med drugim tudi povedal, "naj ne meša hrušk in jabolk; državljanstvo je namreč eno, izbris pa drugo".

Po oceni predstavnika Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandra Todorovića gre pri zakonu o odškodninah za izbrisane za zakon "nekih nepismenih in nevestnih ljudi". Meni, da minister Virant "ne ve, kako deluje Strasbourg". O zakonu pa se v iniciativi niso več pripravljeni pogovarjati.

Tudi po oceni Irfana Beširevića iz Zveze izbrisanih Slovenije se z vlado o zakonu nimajo več kaj pogovarjati, zato kot edino rešitev vidijo evropsko sodišče. Poleg odškodnin si želijo tudi spremembe zakona o urejanju statusa za izbrisane, kar pa ministrstvo zavrača. Sam sicer računa, da bo tožbe na evropsko sodišče vložilo od 100 do 600 izbrisanih.

Po osnutku predloga zakona, ki določa shemo za odškodnine za izbrisane, bodo po Virantovih besedah do odškodnine upravičeni vsi, ki so si uredili državljanstvo ali stalno prebivališče, ne pa tudi drugi. Na ministrstvu namreč ocenjujejo, da si je omenjeni status lahko do zdaj uredil vsak, ki je za to pokazal voljo - tudi tisti, ki so morali po izbrisu zapustiti Slovenijo.

Do odškodnin po zakonu bo po oceni ministra upravičenih okoli 10.000 izbrisanih, zanje pa naj bi država odštela okoli 75 milijonov evrov. Odškodnine bodo izplačane v petih tranšah, "kar pomeni okoli 15 milijonov na leto v državnem proračunu".

Zakon sicer za vsak mesec izbrisa predvideva 40 evrov odškodnine, kar bi lahko v primeru tistih, ki so bili izbrisani najdlje, 20 let, zneslo okoli 10.000 evrov. V primeru, da se izbrisani ne bo strinjal z omenjenim pavšalom, bo lahko vložil tudi tožbo pred civilnim sodiščem, v kateri pa bo moral dokazati, da je utrpel višjo škodo, pri tem pa dosojeni znesek ne bo smel preseči 2,5-kratnika vsote, ki bi mu pripadla s pavšalom. Zakon tako tudi na novo odpira zastaralni rok, saj je bila večina dozdajšnjih tožb pred slovenskimi sodišči zavržena zaradi zastaranja.

Virantu je sicer, kot poudarja, žal, da odškodninska shema ni bila urejena do 26. junija, kot je to zahtevalo evropsko sodišče. Ob tem tudi pojasnjuje, da je sam zadevo vzel kot eno izmed prioritet. Po njegovih besedah za izbris niso krivi vsi državljani, pač pa je odgovornost jasna - kriv je takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Slednjega zato tudi poziva, naj se odzove.