Voditelji so februarja v dogovoru o proračunu 2014-2020 za zaposlovanje mladih sicer rezervirali šest milijard evrov, a bo mogoče z naknadno dogovorjeno prožnostjo pri porabi evropskega denarja za brezposelne mlade dejansko nameniti občutno več - najmanj osem milijard evrov, je pojasnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Poleg tega bo koriščenje sredstev iz sklada za zaposlovanje mladih osredotočeno na prvi dve leti, torej na leto 2014 in 2015.
Članice bodo tako morale pospešiti priprave shem jamstev za mladih, s katerimi naj bi mlajšim od 25 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Sredstva iz evropskega sklada za boj proti brezposelnosti mladih bodo na voljo regijam, ki so v letu 2012 beležile več kot 25-odstotno brezposelnost mladih.
Revnejša slovenska regija, Vzhodna Slovenija, tega merila ne izpolnjuje, vendar so slovenski pogajalci vztrajali, da bi do teh sredstev kljub temu morala biti upravičena, saj je Slovenija lani med vsemi članicami unije beležila največjo rast brezposelnosti.
S tem argumentom si je Slovenija uspela izboriti, da je v sklepih vrha EU izrecno omenjeno, da se je brezposelnost mladih v državi lani povečala za več kot 30 odstotkov in da bo zato tudi Vzhodna Slovenija lahko koristila omenjena evropska sredstva.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ter minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki sta v minulih mesecih tudi sama izpostavljala pomen teh sredstev za vzhodno slovensko regijo, sta novico pozdravila.
Poleg boja proti brezposelnosti mladih je bila ključna tema tokratnega vrha tudi oživljanje evropskega gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so gonilna sila zaposlovanja, a se soočajo z izjemno omejenim dostopom do posojil.
Voditelji so se zavzeli za krepitev vloge EIB pri teh prizadevanjih, predvsem naj nedavno dokapitalizacijo z desetimi milijardami evrov izkoristi za pomoč malim in srednjim podjetjem.
Bratuškova je ob tem poudarila, da si želi več sodelovanja Slovenije z Evropsko investicijsko banko (EIB), ki je pomemben vir financiranja gospodarstva. "Mislim, da je na naši strani krivda in ovira, da tega sodelovanja ni več," je poudarila in napovedala sestanke s SID banko in podpredsednikom EIB Antonom Ropom.
Sicer pa so voditelji držav EU danes v Bruslju toplo pozdravili Hrvaško, ki bo v ponedeljek postala 28. članica evropske rodbine. Van Rompuy je ob tej priložnosti predsedniku hrvaške vlade Zoranu Milanoviću podaril družinsko fotografijo vrha s podpisi vseh voditeljev.
Poleg tega je vrh podprl začetek pristopnih pogajanj s Srbijo najpozneje januarja prihodnje leto in začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom. Odločitev je pozitivno odmevala tako v Beogradu kot v Bruslju.
Prav tako je vrh podprl vstop Latvije v območje evra 1. januarja prihodnje leto. Baltska država bo 18. članica območja skupne evropske valute. Dokončno odločitev bodo sicer julija sprejeli finančni ministri EU.
Voditelji so pregledali tudi potek nadgradnje Ekonomske in monetarne unije, predvsem napredek pri gradnji bančne unije, a vsebinska razprava bo morala počakati na to, da se 22. septembra odvijejo nemške volitve. Potrebnega bo še kar nekaj dela, razpravo bomo nadaljevali oktobra, je o tem povedala slovenska premierka.
Pred zasedanjem voditeljev članic unije se je slovenska premierka v četrtek udeležila tudi vrha stranke evropskih liberalcev, a to po njenih besedah ne prejudicira ničesar, saj se Pozitivna Slovenija še ni odločila, kateri evropski stranki se bo pridružila - socialistom ali liberalcem. "Že večkrat sem povedala, da smo glede na naše prioritete in politično orientiranost prav nekje na sredini," je dodala.
Po koncu vrha unije pa se je Bratuškova na svojo pobudo sestala s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Napovedala je, da ga bo prosila za hitro soglasje k reševanju Nove Ljubljanske banke. Bruselj mora namreč potrditi prenos večjega dela terjatev, saj gre za državne pomoči.
Evropska komisija je po srečanju sporočila, da pozdravlja prve korake Slovenije pri pripravi prenosa terjatev na slabo banko ter zagonu pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov. Pomembno je, da se to opravi naglo, a obenem verodostojno in kakovostno, so poudarili.
Če bo Slovenija načrtovane reforme izvajala "temeljito in odločno", bodo okrepile zaupanje trgov in zagotovile vzdržno rast, so še izpostavili v komisiji in dodali, da s slovenskimi oblastmi tesno sodelujejo, da bi zagotovili izpolnitev vseh pogojev za uspešno prestrukturiranje bančnega sektorja, ki bo imelo trajen pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo in bo povrnilo zaupanje.
