Letno na svetu namreč opravijo okoli 107 milijonov darovanj krvi, polovica te krvi je zbrana v državah z višjimi prihodki, kjer pa prebiva le 15 odstotkov svetovne populacije. V bogatih državah opravijo letno 39,2 donacij krvi na 1000 ljudi. V državah s srednje visokimi prihodki je povprečno 12,6 donacij krvi na 1000 prebivalcev, v državah z nizkimi prihodki pa štiri donacije na 1000 prebivalcev, kažejo podatki WHO.
75 držav na svetu poroča o manj kot desetih donacijah krvi na 1000 prebivalcev. Med njimi je 38 afriških držav, sedem v jugovzhodni Aziji in deset držav Zahodnega Pacifika. Vse te države imajo nizke ali srednje visoke prihodke.
Transfuzija krvi rešuje življenja in izboljšuje zdravje, vendar mnogi bolniki, ki potrebujejo transfuzijo, nimajo pravočasnega dostopa do varne krvi. Oskrba z varno in zadostno količino krvi bi tako morala biti del zdravstvene politike vsake države, poudarjajo v WHO.
V državah z nizkimi prihodki je sicer okoli 65 odstotkov transfuzij krvi opravljenih pri otrocih, mlajših od pet let, medtem ko v državah z višjimi prihodki kri najpogosteje (76 odstotkov) prejmejo bolniki, starejši od 65 let.
WHO priporoča, naj bodo vse aktivnosti, povezane z zbiranjem krvi, testiranjem, obdelovanjem, shranjevanjem in razdeljevanjem oz. transfuzijo vodene na državni ravni. To bi morala omogočati ustrezna zakonodaja, ki zagotavlja visoke standarde za kakovost in varnost krvi in izdelkov iz krvi, svetujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Krvodajalstvo je najbolj množična solidarnostna akcija pri nas. Letno se k krvodajalstvu prijavi 110.000 ljudi, medtem ko na zavodu za transfuzijsko medicino opravijo okoli 97.000 odvzemov krvi. S tem znotraj države pokrivamo lastne potrebe po krvi.
