Pa odgovorimo kar na začetku – V40 je pravi volvo! Preizkušali smo ga v času, ko je zima najbolj pritiskala. Sneg, mraz, spolzke in mokre ceste zagotovo ne ustvarjajo optimalnih pogojev. Toda na koncu testa se nam je zdelo, da smo ga vozili v najboljših pogojih. V hladnih dneh sta navduševala lepa in prijetno topla notranjost ter odlično ohranjanje smeri vožnje. Vodenje avtomobila je lahkotno, z varnostnimi dodatki pa je poskrbljeno, da so voznik in potniki povsem varni.
Pri Volvu so z modelom V40 želeli zapolniti praznino med modeloma C30 in V50, slednji že sodi v karavansko družinsko kategorijo. Razred, v katerem kraljujejo golf, hyundai i30, clio in še kdo, seveda ne pozna milosti in V40 si bo moral svoje mesto šele izboriti. Cena je zagotovo eden od elementov, ki močno vpliva na prodajne številke. In volvo ni poceni, nikoli ni bil in nikoli ne bo. A za ceno, ki jo zahtevajo za V40, voznik in sopotnik (namerno le o dveh osebah) dobita razkošje, ne "v travi", temveč v avtu.
V40 bo večino navdušil z obliko, ki je lepa, dinamična, športna. Pravzaprav bi lahko našli podobnosti z večjim V60. Zdi se, kot da so slednjega le nekoliko pomanjšali. Dolg klinast prednji del se na koncu zoži in zato odlično odriva zrak, skozi katerega ga vleče prava konjenica pod motornim pokrovom. To še posebno velja, če gre za najmočnejši dizelski motor z oznako D4. Stranska linija, ki se lepo dviga od prednjega dela proti zadnjemu, se na koncu širi, tako da avto s strani deluje kot nekoliko večji kupe. Še najbolj smo bili navdušeni nad zadkom, kjer gre za kombinacijo kot bumerang oblikovanih luči, pločevine in steklenih površin. Zadnje steklo se zajeda globoko proti odbijaču in ima na koncu temen pas, ki deluje zelo elegantno. Za tem so zadnja vrata, zaobljena najprej v notranjost, nato pa globoko navzven, kar daje privlačnost tudi zadku. Če pomislimo še na dva rahlo zaobljena pravokotna izhoda za izpuh na obeh straneh, se nam zatresejo kolena. Lepo. Vse to lastnika avtomobila navdušuje, saj mu je všeč, da mu prav zaradi videza avto mnogi zavidajo. Ampak za voznika in sopotnike je pomembna tudi ali predvsem notranja uporabnost. V avto vstopamo skozi ena od štirih vrat. Torej bi lahko dejali, da gre za družinski avto. No, dolžina 4.369 mm pomeni, da čudežev ni. Za voznika in sopotnika spredaj je poskrbljeno kot v premium razredu, medtem ko bo zadaj hitro zmanjkalo prostora za noge, pri tistih, ki dosegajo telesno višino 180 cm in več, pa zaradi kupejevske oblike tudi za glavo.
Volvo V40 je avto za dva, morda za mlado družino z majhnima otrokoma, ni pa to družinski karavan, v katerega bi spravili še ata in mamo pa teto in strica ter še kup prtljage. Testni V 40 je imel najvišji paket opreme, ki prinaša v svetlo usnje oblečene sedeže in vratne obloge, dvobarvno armaturno ploščo in kup vozniku prijaznih sistemov za udobno in varno vožnjo. Potrebno se je le namestiti na udoben sedež, pritisniti gumb za zagon, ročico avtomatskega menjalnika prestaviti v položaj D, prijeti volan in se odpeljati. Le pozorni moramo biti, kaj se dogaja pred in za nami; za vse ostalo poskrbi tehnika. Pri Volvu so kljub sicer precejšnji resnosti notranjega oblikovanja poskrbeli tudi za malo zabave. Instrumenti za volanom so v celoti digitalizirani, a ne z avanturistično grafiko. Vse je, kot da bi šlo za klasične merilnike, le da so "narisani". Pri tem lahko voznik izbira med tremi prikazovalniki – okroglim merilnikom z začrtanim kazalnikom v rjavi barvi oziroma zeleni, če izberete eco asistenco, ali pa z digitalnim prikazom hitrosti s številko na črno-rdečem ozadju. Prav tako lahko izberemo število informacij, ki se prikazujejo na osrednjem delu merilnikov: prevoženi kilometri, dejanska in povprečna hitrost, trenutna in povprečna poraba pa še in še. V delu merilnika za hitrost se prikazujejo tudi prometni znaki. Sistem ni povsem zanesljiv, a kot opozorilo, predvsem ko gre za hitrost, je dobrodošel.
Za ostale prikaze je desno od volana na sredini še en prikazovalnik, in sicer za navigacijo ter prikaz delovanja avdiosistema, klime in vseh statističnih podatkov, ki jih izračunava potovalni računalnik. Sistem omogoča iizdatno prilagoditev željam posameznika. Kar se ne upravlja s stranskima ročkama za volanom, se upravlja z gumbi na posebni tanki lebdeči sredinski konzoli. Izgleda kot povečan daljinski upravljalnik iz sveta zabavne elektronike. Gumbov je precej, a se nanje in njihovo funkcijo uporabnik zelo hitro navadi. Ko zadevo enkrat spoznaš, je tako, kot bi vozil kolo.
Še en plus za Volvo, kjer postavljajo varnost na prvo mesto in se zavedajo, da voznik in sopotniki želijo nekaj zabave, a ne na račun pozornosti na dogajanje na cesti. Notranja osvetlitev z LED-diodami je učinkovita, nekoliko diskretno je osvetljen del pri nogah. Varnostna oprema je na najvišjem nivoju: zračne blazine in zavesi, sistem City safety, ki pri hitrosti do 50 km/h poskrbi za samodejno ustavljanje vozila, ko je voznik prepozen, dodaten oprijem v zavojih, nadzor dinamične stabilnosti, zavorna asistenca in še bi lahko naštevali. Prednji žarometi so samodejni, testni model je bil opremljen z radarskim detektorjem, ki voznika opozarja na premajhno varnostno razdaljo spredaj in ob strani, kar je dobrodošlo, saj v povsem izniči t. i. mrtvi kot. Ogrevani sedeži in učinkovita klimatska naprava, ki skupaj z elektriko notranjost ogreje v izjemno kratkem času, so le še pika na i prijetnega počutja.
Testni avto je poganjal najmočnejši dizelski agregat, ki nosi oznako D4. Dvolitrski motor zmore 130 kW oziroma 177 konjskih moči. Res iskriva konjenica. Prenos moči je speljan preko samodejnega menjalnika, ki omogoča tudi ročno pretikanje za malce večje sproščanje adrenalina. Avto je s tem motorjem pravi športnik, in ko pritisneš na stopalko za plin in te pritisk prilepi na sedež, je to le še potrditev vsega povedanega. Volvo V40 smo preizkušali v res neprijaznih zimskih razmerah, a smo dosegli zadovoljivo povprečno porabo 6,8 litra na 100 prevoženih km (podatek s potovalnega računalnika). Temu je pripomogel tudi učinkovit start-stop sistem. Kljub nizkim temperaturam je deloval brezhibno. Po tovarniških podatkih naj bi povprečna poraba vozila s samodejnim menjalnikom znašala 5,2 litra, izpust CO2 na kilometer pa 136 g. Vozilo doseže hitrost 100 km/h v 8,3 sekunde, najvišja hitrost pa je 215 km/h. Tega v zimskih razmerah in sploh na naših cestah nismo mogli preveriti, a jim verjamemo. Volvo V40 je dober avto. Edina zamera (testni avto) gre zelo slabemu sprejemu radijskih programov. Morda tehnična napaka ali slaba lastnost antene v obliki plavuti morskega psa na strehi.
Za konec še o ceni, pri kateri se veselje začne in lahko tudi konča. Volvo V40 z osnovno opremo in najšibkejšim bencinskim motorjem stane 22.900 €, za različico, ki smo jo imeli na testu, pa je potrebno odšteti dobrih 11 tisočakov več.
