Je čudovita dolina Soče res zakleta? Zapletom kar ni in ni videti konca. Sedaj je na udaru plovba po reki Soči, ki je letos terjala življenje dveh raftarjev, na podlagi česar je inšpektor za celinske vode zagrozil, da če iz reke ne bodo odstranili dreves in druge navlake, bo reko zaprl za plovbo.
Po tem, ko so na Bovškem zaradi okvare na kaninski dostavni žičnici izgubili zimsko sezono, je bila že na vidiku druga katastrofa. Dve smrtni žrtvi na Soči, ko sta na raftingu izgubila življenji domači vodič in izraelski turist, potem pa je udaril še inšpektor za celinski vode. Izraelski turist se je namreč po tem, ko se raft prevrnil, zapletel med veje in se utopil, zato je inšpektor odločil, da ker vodotok ni očiščen, plovna pot ni varna, in zagrozil, da če struga v mesecu dni ne bo očiščeno, bo prepovedal plovbo po reki. To je močno razjezilo raftarje in kajakaše, s katerimi lokalna skupnost letos še ni podpisala pogodbe o čiščenju reke, odgovornost o tem, kdo je zadolžen za to, pa prenašajo drug na drugega. Kljub temu so raftarji in kajakaši organizirali čistilno akcijo, ki se je je udeležilo 42 ljudi, ki so vsaj za silo očistili 20-kilometrski odsek reke Soče med vasjo Kal Koritnica in Trnovim ob Soči.
»Dovolj nam je nereda in vsega, kar je povezano s plovbo po reki. Po eni strani se srečujemo z nelojalno konkurenco, ko tuja podjetja k nam vozijo cele avtobuse turistov in izvajajo dejavnost tako rekoč na črno, domačim podjetjem pa inšpekcije gledajo pod prste. Sedaj pa še ta problem, saj reke po lanskih poplavah ni nihče očistil,« se jezi predsednik Gospodarsko interesnega združenja raftarjev Doline Soče Adis Hrovat. Prav v času delovne akcije sta na ministrstvu za kmetijstvo in okolje s pristojnimi na delovnem sestanku o omenjeni problematiki sedela bovški župan Siniša Germovšek in kobariška županja Darja Hauptman, zaman pa so čakali predstavnike raftarskih podjetij. »Mi na problematiko čiščenja reke opozarjamo vsako leto znova, a se vedno zatakne pri denarju. Podali smo že več predlogov, a nam v vsem tem času občina ni podala roke. Obstoječi odlok o plovbi je zastarel in bi potreboval temeljito nadgradnjo,« pove Hrovat. Podjetja za vsak raft letno plačajo 500 evrov pristojbine, vendar grozijo, da jih v prihodnje ne bodo več plačevali. »Zakaj bi plačevali za nekaj, kar ni urejeno?« se sprašujejo Hrovat in ostali lastniki raftarskih podjetij. Direktor medobčinske uprave Simon Leban pa takoj pojasni, da nimajo pravne podlage za sklepanje pogodb, povezanih s čiščenjem in urejanjem vodotokov, in da so odgovorni zgolj za urejanje vstopno-izstopnih mest, ne pa plovnega režima.
Soča ostaja tako odprta za plovbo, a to je le začasna rešitev, saj bodo morali vsi vpleteni sesti za isto mizo in se dogovoriti.
