Predsednik sodišča Igor Šoltes pravi, da gre za še en primer neuspešne prakse javnega naročanja. Prav tako je bil po ugotovitvah sodišča projekt finančno izredno tvegan in negotov. Ob tem je Šoltes spomnil, da je vrednost projekta narasla s slabih pet na slabih 30 milijonov evrov.
V reviziji je sodišče ugotovilo številne nepravilnosti. Pri fazi načrtovanja izvedbe projekta je po ugotovitvah sodišča več nepravilnosti v zvezi z manjkajočimi dokumenti, a pomembnejša težava je po Šoltesovih besedah sama vsebina teh dokumentov. Ključni elementi predmeta javno-zasebnega partnerstva so bili namreč pomanjkljivo opredeljeni, prav tako občina ni jasno opredelila, kaj želi. Pod vprašaj sodišče postavlja tudi strokovno podlago občine za odločitve.
Kar se tiče faze izvedbe postopka za izbiro zasebnega partnerstva, pa je bil projekt pomanjkljivo obdelan in po Šoltesovem mnenju mogoče celo bliže javnemu naročilu kot javno-zasebnemu partnerstvu. Prav tako ni bilo jasno opredeljeno, kako naj bi bil zasebni partner poplačan in zakaj bi sploh investiral v posodobitev semaforskega sistema v mestu.
Sodišče ima pomisleke tudi glede roka za zbiranje prijav na razpis. Faza načrtovanja je namreč trajala pol leta, rok za razpis, ki je bil poleg tega še objavljen v času dopustov, pa je bil 33 dni. Po oceni sodišča bi v primeru daljšega in primernejšega obdobja razpisa morda bilo prijav na razpis več.
Odločitev, da občina projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo, je vprašljiva, je dejal Šoltes. Pravi razlog za javno-zasebno partnerstvo namreč ni ta, da v proračunu ni sredstev. Kot je pojasnil, gre za to, da javni partner oceni, da je za določene stvari zasebni partner sposobnejši, sam projekt oz. temeljno zasnovo pa mora pripraviti javni partner.
V fazi sklenitve in izvajanja pogodbe pa po ugotovitvah sodišča ni jasno, na kakšni osnovi je bila določena lestvica za delitev prihodkov osem proti 92 odstotkov v korist zasebnega partnerja, prav tako ni jasno, kdaj se lestvica spremeni v korist občine.
Sodišče tako od občine zahteva odzivno poročilo, v katerem mora izkazati ukrepe, ki obsegajo ravnanja občine v postopkih za prenehanje pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva, z opredelitvijo finančnih posledic za občino zaradi zavarovanja njenih interesov v postopkih. Ob tem je Šoltes opozoril, da je za ugotovitev ničnosti pogodbe državno pravobranilstvo že vložilo tožbo, zato niso zahtevali tovrstnega ravnanja.
Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Maribor v delu, ki se nanaša na javno-zasebno partnerstvo za projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v občini za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. novembra 2012.
Iz mariborske občine so sporočili, da se bodo na revizijsko poročilo odzvali popoldne.
Današnja novinarska konferenca Šoltesa je bila sicer predvidoma njegova zadnja v vlogi predsednika računskega sodišča, saj se po devetih letih s koncem meseca poslavlja s tega položaja. Ob tem je kot ključni poudarek dela sodišča izpostavil, da je sodišče ravno z revizijami smotrnosti odprlo pomembno zavedanje, da vendarle ni samo sebi namen, ampak tudi odpira za širšo družbo pomembna vprašanja.
