Novice Svet24

In res! Tudi mi smo našli nekaj takšnih, ki trdijo, da ima pevka skoraj nadnaravne moči.

»Že na koncertu ugotoviš, kako je življenje lepo, kako ti ni nič težko, saj poslušaš in gledaš Tanjo, ki izžareva pozitivno energijo,« pravi Tanja Vinko, mati šestih otrok, ki so prav tako Tanjini oboževalci. »Vsi jo radi poslušamo in ne mine dan, da ne bi gledali Tanje v videospotih ali poslušali na CD-ju ... V avtu, ko se peljemo domov s koncerta, razpravljamo, kako je bilo lepo, in otroci že sprašujejo, kdaj bodo šli lahko spet zraven.«

Tanja pravi, da razume ljudi, ki pravijo, da jih njeni nastopi napolnijo z energijo. »Vse, ki tako pravijo, razumem, saj sem tudi sama ena izmed njih. Po koncertih me sprašujejo, kako zelo sem utrujena, če me kaj boli, koliko dni bom potrebovala, da se bom spočila, in podobno ... Meni pa se po koncertu zdi, da bi lahko premikala gore, da bi lahko kar poletela ... Ko odpojem zadnjo pesem, bi bila takoj pripravljena ponoviti vse še enkrat od začetka. No, pa saj tudi to smo že počeli, ha, ha! Tudi dva koncerta na dan smo že imeli. Prvega ob štirih in drugega ob osmih. Počutila sem se kot v cirkusu,« se smeji pevka, ki velikokrat ne more zaspati, ko se vrne domov. »Saj ne rečem, da včasih telo ni utrujeno, ampak je duša tako polna teh nepopisno lepih občutkov, da spancu kar ne pusti bliže. Verjamem pa, da se ljudje pri meni še posebej dobro počutijo tudi zato, ker ti moji večeri niso več le glasbeni koncerti, ampak so postali spoznavni večeri, druženja. Rada imam sproščeno vzdušje, v katerem ni prostora za distanco med mano in poslušalci. Ljudem pustim blizu, saj čutim, da to potrebujem tudi sama. In ta pristen odnos mi pomeni ogromno, saj mi daje energijo, voljo in navdih! Seveda pa se takšen odnos ne razvije kar čez noč, saj je tako kot za prijateljstvo, tudi za takšno 'glasbeno prijateljstvo' potreben čas. Čutim da se vez, zaupanje in prepadnost med mano in mojimi 'žagarji' krepi, dobro, pošteno, vztrajno delo in veliko spoštovanje do ljudi pa je tisto, zaradi česar se to zgodi!«

»Spoznala sem tudi že nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s tem, in ko se je pogovor dotaknil glasbe, smo vedno vsi menili, da je glasba čarovnija! Res je, da smo si ljudje različni, in prav je tako, a vendar mislim, da si prav vsak od nas življenje v popolni tišini težko predstavlja. Čeprav včasih tudi tišina zelo ugaja. Zase lahko rečem, da so mi določene pesmi velikokrat pomagale prebroditi težke trenutke, saj so me ponesle v 'svoj svet', ki mi je v tistem trenutku dal potrebno energijo in optimizem. Ob glasbi se velikokrat tudi zjočem. Pa sploh ni nujno, da je vzrok žalost. Včasih sem preprosto polna takšnih in drugačnih čustev, ki jih ne morem več držati v sebi, in takrat ob določenih pesmih tečejo solze. Tudi to mi predstavlja nabiranje nove energije!«

Sicer pa pravi, da bi tudi sama poiskala pomoč kakega zdravilca ali bioenergetika. »Če bi bila v položaju, da bi to pomoč potrebovala, bi jo seveda tudi poiskala. Zakaj pa ne?!«

Ivica in Toni Gajšek: »Ko sva pred petimi leti prišla na njen koncert v Mozirje, sva dobesedno 'padla not' in od tedaj sva vedno le njena, čutiva njeno prisrčnost in pozitivno energijo. Tudi ozračje, ki ga ustvari s svojimi prijatelji, je nekaj posebnega, ona 'vleče', in naj si še tako utrujen ali nerazpoložen, te Tanja zbistri ... Njena energija naju žene v vse kraje in konce naše deželice. Ko se pojavi na odru, je kot veliko sonce, ki sije na vsakega posebej in dvorana zaživi od njene energije.«

»OČETU JE ODPRAVILA BOLEČINE V KRIŽU!«

Melita Kolmanko: »Še noben nastop od več kot petdesetih, kar sva jih videla in slišala z možem, ni bil enako izpeljan,vselej je nekaj novega, s čimer nas Tanja preseneti ... Že po prvem koncertu, se je v naju nekaj prebudilo. Počutila sva se, kot da bi bila prerojena, kot da bi dobila krila. Tanja daje na koncertu toliko pozitivne energije, da pozabiš na vse bolečine in težave, ki te pestijo. Ko je šel na njen koncert prvič moj oče, ni vedel, kako bo zdržal do konca, tako ga je bolel križ. Pomagale mu niso nobene tablete. Po koncertu pa – kot bi se zgodil čudež. Očeta več nič ni bolelo, energije pa je imel toliko,da bi lahko gore premikal.«