Predsednik komisije Jose Manuel Barroso verjame, da bo Slovenija kos izzivom, a opozarja, da je pred njo zahtevna naloga.
"Jasno sem povedal, da se Slovenija sooča z zelo zahtevno nalogo. Ne samo da mora izvesti reforme, temveč mora tudi zgraditi nepogrešljiv nacionalni konsenz, potreben za izvedbo teh reform," je opozoril Barroso, a poudaril, da prihaja s sestanka z Bratuškovo "z občutkom zaupanja, da bo Slovenija kos izzivom".
Na konkretno vprašanje, ali je Slovenija sposobna sama rešiti probleme ali bi morala zaprositi za pomoč, pa je odgovoril, da Slovenija za finančno pomoč še ni zaprosila in da tudi nimajo indicev, da naj bi.
"Pravkar ste slišali predsednico vlade, da Slovenija ne pričakuje, da bo to potrebno, ter zelo močna sporočila, ki potrjujejo zavezanost slovenskih oblasti, da bodo storili vse, da se temu izognejo," je dodal Barroso.
Šef komisije je še pozval h konkretnim predlogom Slovenije za rešitev ključnih problemov, ne samo bančnih, temveč tudi makroekonomskih. Te pričakujejo v proračunskem in reformnem načrtu, ki ju mora država v kratkem poslati v Bruselj. Za njuno pripravo si je nova vlada izborila nekoliko več časa, kot je sicer predvidenega, a vseeno ju mora poslati v začetku maja.
Barroso je še poudaril, da "občuduje odločenost predsednice vlade, da okrepi slovensko gospodarstvo", ter ocenil, da je njen takojšen prihod v Bruselj jasno znamenje, da namenja nova vlada evropski reformni agendi veliko pozornost.
Bratuškova pa je pred številnimi tujimi novinarji zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama z doslednim izvajanjem zastavljenih ukrepov, Barrosu pa je obljubila, da bo vlada nadaljevala ukrepe, ki bodo zagotovili stabilnost države.
"Pred nami in mojo vlado niso lahki časi, tega se zavedamo in na to smo pripravljeni," je še dejala ter izpostavila tri prioritete - ureditev bančnega sektorja, konsolidacijo javnih financ in privatizacijo.
Prva naloga nove vlade je po njenih besedah stabilizacija bančnega sistema, s čimer se "ukvarjajo noč in dan". Premierka ocenjuje, da bodo lahko prvi primer slabih terjatev v okviru slabe banke reševali junija, kar bo "ekstremno hitro" v primerjavi z vzpostavljanjem slabe banke v drugih državah.
"Absolutno bomo nadaljevali z varčevanjem in s konsolidacijo javnih financ, vendar tako, da ta ne bo zniževala gospodarske rasti," je še obljubila premierka.
Prav tako bo nova vlada po njenih besedah začela postopke privatizacije, saj lahko Slovenija svež kapital za nove investicije, zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta dobi le tako. "Verjamem, da bomo s prvim postopkom začeli že pred letošnjim poletjem," je napovedala.
Po neuradnih informacijah bi lahko šla prva v privatizacijo ena od bank; omenja se Nova kreditna banka Maribor.
Fiskalnega pravila, ki ga mora Slovenija letos vpisati v zakonodajo - zaželen je vnos v ustavo - in ki je kot eden od obljubljenih ukrepov članic območja evra tudi pod drobnogledom finančnih trgov, Bratuškova na lastno pobudo ni posebej omenila.
V odgovoru na vprašanje, kdaj pričakuje konsenz in vpis pravila v ustavo, pa je pojasnila, da osebno vnosa fiskalnega pravila v ustavo ne ocenjuje kot ukrep, češ da je ukrep konsolidacija javnih financ, do katere lahko pridemo z ali brez fiskalnega pravila.
Pojasnila je tudi, da ima problem z dikcijo, ki je sedaj predlagana, torej da se v ustavo kot leto konsolidacije javnih financ zapiše leto 2015. "To je absolutno preveč optimistično glede na trenutni gospodarski položaj in višino primanjkljaja," je dejala.
Poleg bank, privatizacije in fiskalnega pravila je Slovenija na bruseljskem radarju tudi zaradi javnofinančnega primanjkljaja - tega namreč ne bo uspela v roku, torej letos, spraviti pod tri odstotke BDP, in zaradi referendumske ureditve, ki po mnenju EU ne zagotavlja učinkovitega delovanja politike.
Ali bo Bruselj Sloveniji pogledal skozi prste in ji podaljšal rok za odpravo presežnega primanjkljaja, bo znano čez nekaj mesecev. Slovenija naj bi sicer to predlagala v svojem proračunskem načrtu, ki naj bi ga v Bruselj poslala v začetku maja.
O referendumski ureditvi javno ni bilo govora, saj se unija v velikem loku izogiba komentarjem demokratičnih procesov v članicah. So pa viri v Bruslju tudi danes potrdili, da slovenska referendumska pravila v uniji vzbujajo skrbi in da so vir določene stopnje nezaupanja finančnih trgov.
Na "močan medijski pritisk" in ugibanja o finančni pomoči Sloveniji v zadnjih tednih pa se je premierka odzvala z besedami, da Slovenija ni davčna oaza, temveč izvozno usmerjeno gospodarstvo, da je med najmanj zadolženimi državami v EU, da ima pozitivno plačilno bilanco in novo vlado z veliko odločenostjo, da stori vse, da svoje probleme reši sama.
"Slovenija je stabilna in močna država, verjetno močnejša od marsikatere druge evropske države," je še poudarila Bratuškova.
Predsednica vlade je odločno zavrnila primerjave Slovenije s Ciprom, češ da predstavlja slovenski bančni sektor približno 134 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ciprski pa 800 odstotkov BDP. "Razlika je očitna," je poudarila.
Primerjave s Ciprom je zavrnil tudi Barroso. Na vprašanje, ali ima sporočilo za slovenske varčevalce, glede na to, da po Cipru vprašanje vlog sproža veliko skrbi, je odgovoril, da se ne bo spuščal v primerjave Slovenije s Ciprom, saj so razmere v obeh državah "popolnoma drugačne".
Kljub odločnim besedam slovenske premierke in izrazih zaupanja šefa komisije pa vprašanje prošnje za pomoč še naprej visi nad državo, saj je ta odvisna od ukrepanja nove vlade, na kar opozarjajo tudi v Bruslju. Izposoja denarja na finančnih trgih bi Slovenijo v tem trenutku drago stala, obrestne mere so še vedno nad šestim odstotki. A ključna naj bi bila jesen, ne junij, kot se je sprva opozarjalo.
Bratuškova se je na prvem obisku v Bruslju in na sploh prvem obisku v tujini po prevzemu položaja poleg Barrosa sestala tudi s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.
