V povezavi s tem predlaga izvedbo in javno objavo novih celovitih obremenitvenih testov bank. Slovenija sicer po oceni organizacije trenutno ne potrebuje finančne pomoči iz evrskih mehanizmov, saj lahko sama izpolnjuje svoje obveznosti.
Namestnik generalnega sekretarja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Yves Leterme je na današnji predstavitvi poročila v Ljubljani poudaril, da se je Slovenija do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspela refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.
V OECD zato na podlagi ocen in razpoložljivih podatkov trenutno ne vidijo potrebe po razmišljanju o mednarodni pomoči.
Belgijec je v luči špekulacij na finančnih trgih, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za pomoč, tudi jasno povedal, da primerjave Slovenije z drugimi ranljivimi državami evrskega območja niso primerne. Prepričan je, da je Slovenija država "z veliko potenciala za zmago v boju za boljšo prihodnost".
Po njegovih besedah je sicer trenutno najbolj urgentna naloga Slovenije rešitev bančne krize. Organizacija v tej luči izpostavlja potrebo po svežem kapitalu, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj glavni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, vmes pa so verjetno tudi že postali zastareli.
OECD Sloveniji predlaga, naj izvede in javno objavi nove celovite obremenitvene teste in skrbne preglede, in to na podlagi konservativnih ter preglednih predpostavk. To naj bi okrepilo zaupanje vlagateljev.
Organizacija tudi pozdravlja ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank, a priznava, da obstajajo tveganja glede preglednosti in političnega vmešavanja vanjo. Zato bi morala biti finančno neodvisna, vsi udeleženi v procesu pa imenovani po strokovnih kriterijih.
Postopki za pripravo procesa slabih bančnih terjatev s pomočjo t.i. slabe banke medtem po zagotovilih ministra za finance Uroša Čuferja potekajo tekoče. Če bo še naprej tako, bi lahko do prvih prenosov slabih terjatev na omenjeno družbo prišlo že v teku poletja, je dejal.
Opozoril je še, da pri konceptu slabe banke ne obstajajo univerzalne rešitve, zato je treba biti pragmatičen in učinkovit. Zagotovil je, da nova vlada koncepta ne bo spreminjala, zakon pa je po njegovih besedah operativen in vse morebitne njegove spremembe lahko počakajo.
Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je na drugi strani povedala, da je nadzornik bančnega sistema že lani izdelal več scenarijev za vrednotenje slabih terjatev in tudi scenarije za njihov prenos na slabo banko.
Jasno pa je treba po njenih besedah povedati, da kateri koli scenarij zahteva tudi dodatno dokapitalizacijo. Izbor scenarija pa bo moral biti najmanj obremenilen za javne finance, je dodala.
Slovenijo pa poleg bančne krize pretresajo tudi drugi problemi, je opozoril Leterme. V tej luči je omenil nezadovoljivo stanje javnih financ in poslovnega okolja. Med ključnimi priporočili OECD so tako poleg rešitve bančne krize še krepitev javnofinančne stabilnosti in gospodarske rasti.
Konsolidacijo javnih financ bi v organizaciji med drugim izvajali s krčenjem socialnih transferov za družine z visokimi prihodki. Poleg tega bi še naprej zniževali transfere za brezposelne in jih tako skušali bolj motivirati za iskanje dela.
Javnofinančne izdatke bi razbremenili tudi s spremembami na področju standardov in normativov v vrtcih in srednjih šolah. Poleg tega bi uvedli univerzalne šolnine, pri čemer bi morala biti na voljo tudi posojila in jamstva zanje.
V OECD Sloveniji svetujejo še nadaljnjo racionalizacijo košarice pravic javnega zdravstvenega zavarovanja ter hitrejši prehod iz bolnišnične v ambulantno nego.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje bi moral biti po njihovem mnenju vezan tudi na študentsko delo, pokojninsko reformo pa bi bilo treba še zaostriti.
Priporočila organizacije za spodbujanje gospodarske aktivnosti so medtem vezana na zagotovitev lažjega sprejemanja reform skozi spremembe referendumske zakonodaje, nadaljnje zmanjševanje dualizma na trgu dela prek ureditve študentskega dela, privatizacijo državnih podjetij, zmanjšanje birokratskih ovir in okrepitev varuha konkurence.
Ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je strinjala, da bo treba v prihodnje izvesti zdravstveno reformo in vzpostaviti dolgotrajno oskrbo. Področje oskrbe na domu oz. pomoči starostnikom bi sama povezala s socialnim podjetništvom.
V zvezi z reformo institucij je pojasnila, da že poteka, da pa velja takšne spremembe izvajati postopoma. V tej luči je sicer omenila povezovanje centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje.
Zavzela se je tudi za učinkovitejše prilagajanje aktivne politike zaposlovanja trenutnemu položaju, ko je dostopnih delovnih mest izredno malo in subvencije ne dajejo več takšnih učinkov, kot so jih v preteklosti.
Napovedala je še spremembe študentskega dela. Kot je dejala, je bila v pogovorih s študenti že sprejeta logika "vsako delo šteje", kar pomeni plačevanje prispevkov na eni in pravice na drugi strani.
Ekonomisti so se na poročilo odzvali tudi kritično. Ekonomist Dušan Mramor je denimo priznal, da je Slovenija v zadnjih letih s sprejemanjem ukrepov zamujala, ob tem pa opozoril, da se je položaj v zadnjem letu povsem spremenil. "Slovenija se je premaknila, spremembe so bile tudi na strukturni ravni. Če ta signal, da Slovenija resno dela, ne pride v mednarodno javnost, je to zelo slabo," je opozoril.
Tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je spomnil na štiri dosežke države v zadnjem obdobju: državi je lani uspelo znižati javnofinančne odhodke in primanjkljaj spraviti pod štiri odstotke bruto domačega proizvoda, sprejeti sta bili reformi pokojninskega sistema in trga dela, uveljavljena pa je bila tudi krovna zakonodaja, ki odpira različne možnosti za reševanje bančnega sistema.
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je medtem v odzivu na poročilo izpostavil, da so vzroki za trenutni položaj Slovenije tako na mikro kot na makro evropski ravni. Pričakovali bi, da se objektivno izpostavi, kakšno je zunanje okolje, še posebej v Evropi, je dodal.
