Prepričani so, da bi sprejem fiskalnega pravila prispeval k cenejšemu zadolževanju Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. "Glede na dejstvo, da se je Slovenija zadolžila samo v mandatu 2008-2011 za dodatnih devet milijard evrov, je potrebno imeti v mislih, da bo treba ta dolg odplačati z obrestmi," so zapisali v zahtevi za sklic izredne seje. Glavnica in stroški zadolževanja neposredno bremenijo državno blagajno, s čemer se po njihovem mnenju zmanjšujejo sredstva za socialne transferje in gospodarski razvoj.
"Januarja lani je bilo dosežno soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami, tako koalicije kot opozicije, da se bo sprejelo fiskalno pravilo. Prav tako so vse parlamentarne stranke podprle t.i. 'fiskalni pakt' v obliki mednarodne pogodbe, ki Slovenijo k temu zavezuje," so zapisali.
Takšno soglasje je po njihovem mnenju takoj obrnilo trend rasti cene zadolževanja na mednarodnih trgih, saj se je zahtevani donos v naslednjih mesecih znižal iz približno sedem odstotkov na okoli pet odstotkov. "Trend cene zadolževanja se je nato spet začel zviševati po tem, ko je takratna opozicija v javnosti začeli spreminjati stališče glede podpore fiskalnemu pravilu, s čemer se je onemogočilo sprejem fiskalnega pravila," pravijo poslanci SDS.
Spomnili so, da se je cena zadolževanja na trgu desetletnih obveznic "rekordno" povečala tudi v tednu od 20. marca, ko je bila imenovana vlada Alenke Bratušek, do danes. Obrestna mera je narasla iz približno pet na 6,8 odstotka. "Trend izjemno hitre rasti zadolževanja Slovenije na finančnih trgih se je začel neposredno po nastopu nove koalicije oz. z imenovanjem vlade Alenke Bratušek," so prepričani.
Razlogov za to je po mnenju poslancev SDS več. Izpostavljajo, da iz koalicijske pogodbe nove vlade niso jasni cilji in metode javnofinančne konsolidacije, opozarjajo pa tudi na nasprotovanje sprejemu fiskalnega pravila v ustavo. "Tudi odsotnost novega finančnega ministra na srečanju finančnih ministrov EU verjetno ni pripomogla h kredibilnosti Slovenije na finančnih trgih," so zapisali.
Zato so prepričani, da če kdaj, Slovenija prav zdaj potrebuje fiskalno pravilo. "S tem bo dan jasen signal finančnim trgom, da tudi nova slovenska vlada misli resno s konsolidacijo javnih financ," pravijo in poudarjajo, da je to potrebno tudi zaradi predvidene nove izdaje obveznic.
1. januarja letos je začela veljati medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki predstavlja pomembno orodje za krepitev javnofinančne discipline v Evropi. Voditelji 25 članic EU so jo podpisali marca lani.
Temelj pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Pogodbenice morajo fiskalno pravilo v nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Ravno pri tem se je zapletlo v Sloveniji, kjer je postopek vnosa fiskalnega pravila v ustavo zaradi odsotnosti podpore s strani nekdanje opozicije obstal na zadnji stopnici v DZ. Vprašanje tako ostaja odprto.
