Kongres bo volil še druge organe stranke, na dnevnem redu je tudi predstavitev programskih dokumentov SLS. Tokratni 12. kongres SLS je redni volilni kongres. Zadnji volilni kongres je bil 16. maja 2009, ko je bil za predsednika stranke izvoljen edini kandidat za predsedniško mesto, takratni poslanec in nekdanji prometni minister Radovan Žerjav.
"Zagotovo je stranka v tem trenutku v popolnoma drugačni kondiciji, kot je bila takrat, ko sem sam prevzel vodenje stranke," je pred tokratnim kongresom na vprašanje STA o tem, v kakšni kondiciji zapušča vrh stranke, dejal v tem trenutku še aktualni predsednik SLS Žerjav. Spomnil je, da je stranka bila takrat na repu vseh javnomnenjskih anket, danes pa je postavljena na tretjo oz. četrto mesto med parlamentarnimi strankami.
Žerjav ocenjuje, da ima stranka stabilno podporo, ki se giblje med šest in deset odstotkov, in izpostavlja, da je stranka v času njegovega vodenja "bistveno povečala" število članov in "sanirala finance". "Torej, te ključne cilje, ki sem si jih zadal ob prevzemu stranke, smo praktično realizirali," je dejal Žerjav, ki ocenjuje, da je pred stranko zdaj zahtevna prihodnost, povezana s stanjem v državi. Žerjav je sicer svoj odhod z vrha stranke napovedal novembra lani, razlogov za to pa naj bi bilo več. Ostaja član stranke, poklicno pot pa bo nadaljeval v gospodarstvu.
Edini kandidat za Žerjavovega naslednika, potem ko kandidatura Larisa Gaiserja po ugotovitvah izvršilnega odbora stranke ni bila skladna s pravili in statutom SLS, je dosedanji podpredsednik stranke Franc Bogovič. Kot je dejal za STA, želi nadaljevati z delom, ki ga je dosedanje vodstvo "usmerjalo v pravo smer". "SLS se je pokazala kot načelna stranka, stranka, ki ne prisega na delitve, ampak na povezovanje, in tudi v bodoče bo naše delo šlo v to smer," je dejal Bogovič.
Hkrati si po besedah Bogoviča želijo SLS še naprej razvijati v sodobno evropsko primerljivo ljudsko stranko po vzoru nemške CDU ali avstrijske ljudske stranke. To po njegovih besedah pomeni v smeri napredne konzervativne stranke, ki zna poskrbeti za delo, za kruh kot tudi za tiste, ki so pomoči potrebni.
V parlamentu bo SLS, ki je še pred sredinim izglasovanjem konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše v ponedeljek zapustila to koalicijo, po Bogovičevih besedah delovala kot konstruktivna opozicija. "Ko pa bomo imeli priložnost, da državo vodimo, pa bomo pokazali, da tudi to znamo," je dodal.
SLS ima v zdajšnjem sklicu DZ šest poslancev. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc je za STA povedal, da so sicer "do zadnjega upali", da si bo zdajšnji predsednik stranke Radovan Žerjav vendarle premislil in nadaljeval bo svoje delo, ker se to ni zgodilo, pa si poslanci želijo, da se njegovo delo nadaljuje. Žerjav je namreč po Prevčevih besedah v stranko vpeljal visoke etične standarde, zato so poslanci tudi vedno poudarjali, da bi bilo dobro, da njegovo delo nadaljuje nekdo, ki mu je zelo blizu. Zato so poslanci SLS tudi veseli, da se je za kandidaturo odločil Bogovič.
V zadnjem obdobju so se pokazala nekatera trenja znotraj SLS, predvsem pri Slovenski kmečki zvezi, ki je predlagala neuspešno predsedniško kandidaturo Gaiserja in ki vodstvu stranke očita previsok formalizem in dvojna merila. Bogovič v zvezi s tem poudarja, da je tudi sam ustanovni član zveze in se zaveda, da predstavlja zveza temelj SLS.
Povedal je še, da so veliko pri razčiščevanju nesoglasij naredili v predkongresnem času, na tem delajo še naprej. V prihodnje pa bodo, kot je dejal, "zagotavljali predvsem to, da bo naša njiva čim večja in na tej njivi ne bomo dopuščali nekih zaplankanih malih vrtov, ki bi si jih nekateri želeli ustvariti".
Soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman od stranke najprej pričakuje verodostojnost, da se v trenutni politični krizi "do obeh strani obnaša enako", da se obnaša načelno. Meni tudi, da je v stranki kar nekaj ljudi, ki bi lahko bili predsedniki poleg trenutnega kandidata, predvsem pa stranka po njegovih besedah potrebuje karizmatičnega voditelja, če hoče, "da se bo pobrala z dna, kjer zdaj vsekakor je".
Poleg predsednika stranke bo 168 delegatov SLS na sobotnem kongresu volilo tudi druge organe stranke. Za tri podpredsedniška mesta se poteguje šest kandidatov. To sta že dosedanja podpredsednika Olga Franca in Janez Tomšič ter še Jasmina Opec, Marko Zidanšek, Franc Pukšič in Igor Draksler.
Volili bodo tudi predsednika glavnega odbora in dva podpredsednika tega odbora, ki je sicer najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Za predsednika glavnega odbora stranke kandidirajo zdajšnji predsednik Franci Rokavec ter še Andrej Presečnik in Matjaž Košak. Delegati bodo volili še člane izvršilnega odbora ter člane in predsednika nadzornega odbora.
