Kot piše v utemeljitvi Prešernove nagrade, je fotograf Stojan Kerbler nedvomno osrednja osebnost slovenske fotografije: "Njegov fotografski opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost. Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove."
Drugi letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je najstarejši še aktivni koreograf na svetu, njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo. "Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo," še piše v utemeljitvi.
Igralka Nina Ivanišin bo nagrado Prešernovega sklada prejela za vloge Antigone, Francke, Nežke in Agate Schwarzkobler na matičnem odru SMG Drama Ljubljana pa tudi kot protagonistka avtorskih projektov, nastalih zunaj institucije, prevajalka Suzana Koncut pa nagrado prejme za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, nastale v zadnjih treh letih.
Skladatelj in akordeonist Luka Juhart je bil nagrajen za umetniške dosežke v minulih treh letih, pri čemer je med skladateljskimi dosežki izpostavljena skladba Unleashed, režiser Rok Biček pa nagrado sklada prejme za celovečerni dokumentarni film Družina, ki je ga je snemal več kot desetletje in je v utemeljitvi označen kot monumentalno delo, ki je zarezalo v zgodovino slovenskega filma.
Nejc Prah je med drugim navdušil z vizualno podobo 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res, kostumograf Alan Hranitelj pa bo nagrajen za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, ki je po zapisu v utemeljitvi predstavljala praznik kostumografije ter presežek kiparske in slikarske imaginacije.
Minister za kulturo Zoran Poznič je ob razglasitvi nagrajencev dejal, da kultura in vsi, ki delujejo na tem področju, predstavljajo temelj, ki družbo osmišlja za nazaj in za naprej. Po njegovih besedah je ta temelj včasih zanemarjen, zato je razglasitev Prešernovih nagrad priložnost, da v javnosti pokažejo, česa vsega je slovenska kultura zmožna in do kam sega. "In segamo definitivno do zvezd," je poudaril minister.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Po besedah predsednice upravnega odbora Prešernovega sklada Ire Ratej bo proslava prvič dostopna slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot v televizijskem prenosu.
Režiser proslave Vito Taufer se bo oprl na Prešernovo Zdravljico, napitnico, obred, v katerem se slavi novo vino, s tem pa novo pot in nov smisel. "Sporočilo je prijateljstvo, mir, razumevanje, strpnost," je povedal. Kot je dodal, bo ironična in tudi kritična ter bo poskušala prinesti nekaj veselja. Moderator bo Tadej Toš, Zdravljico bo interpretiral Matej Puc, nastopili bodo mešani pevski zbor ljubljanskega konservatorija za glasbo pod vodstvom Ambroža Čopija, sopranistka Urška Arlič Gololičič, saksofonist Vasko Atanasovski Quartet, Magnifico s Schatzijem in Iztok Mlakar.
Kot je še povedala Ira Ratej, so za letošnje nagrade prejeli 104 predloge, od tega 63 za malo in 41 za veliko nagrado. Upravni odbor v tej sestavi, ki ga je dve tretjini mandata vodil Vinko Möderndorfer, se z letošnjim letom poslavlja, je pa v štirih letih sodeloval pri zasnovi novega zakona o Prešernovi nagradi, s katerim so razširili nabor področij za nagrade.
