Cene nafte so v današnjem azijskem trgovanju znova močno porasle. Za severnomorsko nafto brent je bilo treba popoldne po singapurskem času po podatkih Bloomberga odšteti 112.73 dolarja za 159-litrski sod. Cena brenta je s tem prvič od leta 2014 presegla mejo 110 dolarjev za sod. Na visok porast cen, te so se zgolj v enem dnevu zvišale za skoraj 8 odstotkov, najmočneje vpliva vojna v Ukrajini, so pa cene v naftu v porastu že dlje, saj si je trg počasi opomogel od pandemije koronavirusa.
Vlagatelje skrbijo zlasti sankcije, ki jih proti Rusiji uvajajo zahodne države. Te bi lahko zmanjšale ali prekinile dobave tekočega zlata tretje največje svetovne proizvajalke te surovine.
Danes bo o razmerah razpravljala skupina Opec+, v kateri sedi tudi Rusija. Beseda bo tekla o tem, ali naj skupina začasno poveča proizvodnjo nafte, s čimer bi umirila rast cen, ki podpihujejo tudi inflacijo. Prav tako je na mizi ukrep na strani ZDA, kjer je predsednik Joe Biden včeraj dejal, da se bodo ZDA pridružile dogovoru 30 držav o sprostitvi 60 milijonov sodov strateških naftnih rezerv. S tem bi poplavile trg s surovino, na ta način pa vsaj začasno ustavile rast cen. Strokovnjaki sicer menijo, da bo vpliv te poteze zelo omejen.
Znova se je podražil tudi plin. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v aprilu je bilo treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 130 evrov za megavatno uro, kar je 6,8 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja.
Vse višje cene nafte se že poznajo na cenah bencina.
