Ljudje se pogosto odločamo čustveno, še posebej v primerih svojih prihrankov, ko se na kapitalskih trgih dogajajo korekcije. Torej, česa nikoli ne smemo narediti, ko borza pada?
Prvo pravilo je, da ne ustvarjamo panike. Zato je pomembno, da imamo strategijo za različne izide. Ko se delniški trgi korigirajo in preidejo v dlje časa trajajoči trend padanja vrednosti in se tako tudi vrednost vlagateljevega portfelja zmanjša. Takrat varčevalci pogosto vprašajo svojega finančnega svetovalca: »Kaj naj storim? Ali naj prodam naložbo?« Takšno razmišljanje je razumljivo, vendar pa je napačno. Primernejše vprašanje je: »Česa naj ne storim?« Odgovor je preprost - ne ustvarjate panike.
Čustva pustite ob strani
Panična prodaja je pogosto prva reakcija ljudi, ko delniške naložbe (delniški skladi) padajo, ker lahko vodi do večjega padca vrednosti njihovih težko prisluženih sredstev. Zato je zelo pomembno vedeti, preden se odločate za investicij ali za varčevanje v delniške naložbe (delniške sklade), kakšna je vaša toleranca do tveganja. Le-ta je seveda odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti naložbe oziroma s spopadanjem z nestanovitnostjo na delniških trgih. Vlagatelji se lahko pred tržnim tveganjem zavarujejo na način, da svoj portfelj razpršijo (t. i. diverzifikacija). Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar) zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti. Diverzifikacija sicer ne zagotavlja dobička brez vmesne izgube, ampak je strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem in varčevanjem. Diverzifikacija je potrebna tudi zato, ker se različne naložbe v različnih obdobjih različno obnašajo, kar vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.
Pri odločitvi za investiranje (vlaganje) in varčevanje v delniških naložbah ali delniških skladih je pomembno, da obvladate sebe in svoja čustva. To je še posebej pomembno, ko borze padajo in so mediji polni dramatičnih novic in »slabih« napovedi, kar se je nazadnje zgodilo pred letom dni. Takrat so bila čustva vlagateljev zaradi sprememb na kapitalskih trgih precej na udaru in nepoučeni vlagatelji so zaradi napačnih odločitev naredili usodno napako. Tveganje, ki ga sprejemate, je torej merilo vašega čustvenega apetita, ki ga je mogoče obvladovati, vendar pa ga je treba pravilno opredeliti, in predstavlja, koliko tveganja lahko prevzamete, torej zmožnost sprejemanja nestanovitnosti na trgu, ne da bi hkrati sprejemali neracionalne čustvene naložbene odločitve.
Poskrbite za svoje prihranke
Zakaj torej vlagati in varčevati tudi v delnicah in delniških skladih. V osnovi zato, ker vam te naložbe pomagajo zaščititi vašo upokojitev. S takšnim načinom vlaganja svoje prihranke uporabite na najučinkovitejši način in tako dolgoročno povečate svoje premoženje z obrestnim obrestovanjem. Ob tem pa je zanimivo, da se večina še vedno ne odloči za vlaganje na delniški trg. Razlog je pomanjkanje zaupanja zaradi finančne krize leta 2008 in nestanovitnost trga. Hkrati pa raziskave kažejo, da ljudje, ki ne vlagajo, trdijo, da je to zato, ker nimajo dovolj denarja. Vedenjska ekonomija, ki združuje prvine psihologije in ekonomije, je opredelila več kot 11 vedenjskih pristranskosti, ki vplivajo na varčevanje ljudi. Med glavnimi so nenaklonjenost izgubi, nagnjenost k statusu quo, kratkovidnost in diskontiranje prihodnjih vrednosti.
Trgi vedno okrevajo
Če je vaš razlog, da še ne vlagate in ne varčujete v delniških naložbah ali skladih, nezaupanje, je pomembno vedeti, da je trg cikličen in da so nihajnosti na delniških trgih neizogibne ter da je padec vrednosti začasen. Zato je pametno razmišljati dolgoročno. Dolgoročni vlagatelji najbolje vedo, da delniški trgi in gospodarstva sčasoma okrevajo. Tako so vlagatelji, ki ohranjajo svoje naložbe, pripravljeni na morebitni ponovni odboj delniških trgov. Med finančno krizo leta 2008 je trg strmo padel in veliko vlagateljev je razprodalo svoje naložbe. Trg je marca 2009 dosegel dno in se sčasoma povzpel na prejšnjo raven in šel še višje. Če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral tudi izgubo. Številnim vlagateljem pa je uspelo spoznati, da je, kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg - in se ne umakniti iz njega - vredno čakati, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti.
Namesto, da ob panični prodaji naložbe dolgoročno izgubite priložnost, da vaš denar zaslužil več denarja, raje oblikujte strategijo medvedjega trga, ki bo vaš portfelj zaščitila pred različnimi izidi. Kot prvo spoznajte svojo toleranco do tveganja. Časovni horizont vlaganja vam bo pomagal določiti toleranco za tveganje. Če ste upokojenec ali ste pred upokojitvijo, boste verjetno želeli ohraniti prihranke in ustvariti dodatni donos do upokojitve, vendar bolj, kot se čas plemenitenja krajša, manjše tveganje se sprejema. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Pomembno je torej razumeti svojo toleranco do tveganja, razumeti nestanovitnost delniških trgov, poznati časovno obdobje naložb in se z diverzifikacijo zavarovati pred nerealiziranimi izgubami. Potrpežljivost, in ne panika, pa je tista pika na i, kar potrebujete uspešen vlagatelj.
Osebni arhiv
