Gospodarstvo

Kako ustrezno razporedimo sredstva – nasveti za mlade vlagatelje

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka
6. 12. 2020, 18.22
Posodobljeno: 8. 12. 2020, 10.57
Deli članek:

Za nove vlagatelje, predvsem za mlade, je med pomembnejšimi veščinami ustrezna razporeditev sredstev.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Kako naj torej razpršijo oziroma diverzificirajo svoj portfelj mladi vlagatelji, ki so šele na začetku svoje aktivne poti, in ki se odločajo za varčevanje ali investiranje svojih sredstev z mešanico delnic, obveznic in denarja. Vsakdo je lahko in bi moral biti vlagatelj. Ni vam treba preučevati vsake številke investicijskih ali finančnih revij ali biti celo "matematik", zato da bi vaš denar delal za vas na borzi. Obstaja pa nekaj pomembnih konceptov, ki jih mora poznati vsak vlagatelj, tudi mladi vlagatelj. V naslednjih vrsticah bo predstavljen koncept primernosti razporeditev sredstev.

Za začetek, kaj se iz finančnega vidika opredeljuje kot sredstvo?

Sredstvo je vse, kar je vredno: denar, nepremičnine ali celo nekateri steklenice viskija. Pri vlaganju, torej pri investiranju ali varčevanju, obstajajo različni razredi sredstev. Trije glavni razredi sredstev so: gotovina ali denar, lastniški vrednostni papirji ( delnice) in dolžniški vrednostni papirji (obveznice). Med ostala sredstva lahko vključujemo tudi nepremičnine, zasebni kapital, naravne vire, tuje valute ter drugo. Za namen tega članka se bom osredotočila predvsem na denar, delnice in obveznice. Vsa druga sredstva pa bom opredelila kot alternative osnovnim.

Kaj pa pomeni porazdelitev sredstev oz. premoženja?

Gre za ključno strategijo za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička, za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »asset allocation«). Razporeditev sredstev se nanaša na kombinacijo naložb, ki jih imate. Zdrava strategija razporejanja sredstev zagotavlja, da je vaš naložbeni portfelj dovolj raznolik in agresiven, da brez nepotrebnih tveganj izpolnjuje vaše cilje varčevanja.

Smisel razporejanja sredstev je, da razpršite svoj naložbeni portfelj na podoben način, kot verjetno popestrite svojo prehrano. Čeprav imate radi burgerje ali pečeni krompirček in pice, jih ne boste jedli ves čas, saj to ni zdravo. Tako tudi v trgovini napolnite voziček z različnimi živili. In temu pravimo razpršenost ali diverzifikacija med različnimi živili. Ko kupujete, še ne organizirate živila - preprosto vse naložitev nakupovalni voziček. Nakup pa lahko enostavno razvrstimo po skupinah živil: mleko in jajca v eno vrečko, meso v drugo ter sadje in zelenjavo v drugo. Na enak način razporedite vaša sredstva, med različne naložbene razrede.

Kaj je koncept uravnotežene razpršenosti?

Vsaka od teh skupin živil je torej podobna razredu sredstev v vašem portfelju. Lahko imate na desetine različnih naložb in znotraj vsake od njih so delnice (delniški skladi), obveznice (obvezniški skladi) in denar (skladi denarnega trga). Ko kupujete živila, ne morete takoj točno ugotoviti, katera in koliko živil imate v vozičku. Imate pa predstavo in si razmerje postavite tudi v glavi, da veste, da kupujete živila uravnoteženo in tako poskrbite na uravnoteženo prehrano. Tako kot ni zdravo jesti samo hamburgerjev, tudi pri vlaganju ni zdravo biti pretirano usmerjen le v en razred premoženja. Cilj pravilne razporeditve sredstev je torej ustvariti idealno mešanico naložb, ki vam prinese največji dolgoročni dobiček za sprejemljivo mero tveganja. In to nam predstavlja koncept uravnotežene razpršenosti.

Zakaj je razporeditev sredstev pomembna?

Cilj razporeditve vaših sredstev je doseči donosnost vašega denarja, po drugi strani pa obvladovati tudi tveganje, ki je prisotno ob varčevanju ali investiranju v naložbene razrede. Seveda bo vedno obstajalo tržno tveganje. Kaj pa je tržno tveganje (ang. »market risk«)? Gre za finančno tveganje, ki se nanaša na verjetnost, da se bo vrednost določenega finančnega sredstva (npr. delnice, obveznice, terjatev) ali celotnega portfelja naložb spremenila oziroma zmanjšala zaradi spremembe v tržnih razmerah. To pomeni, da pride do negativnega popravka na kapitalskem trgu. Dober primer tržnega tveganja smo videli od jeseni 2008 do pomladi 2009 in ob letošnji razglasitvi svetovne pandemije konec februarja. Določeni naložbeni razredi sredstev so se precej zmanjšali. Delnice, obveznice, vzajemni skladi in nepremičnine so se za določen čas »potopile«.

Lahko tveganje odpravimo?

Pomembno je vedeti, da tveganja ne morete popolnoma odpraviti. Prav tako tudi varčevanje samo na banki v depozitih, kjer je tržno tveganje najmanj izrazito, ni odgovor. Že nekaj časa inflacija prehiteva nizke obrestne mere, ki jih ponujajo varčevalni računi, in vam pušča negativno donosnost denarja.

Dobra novica je, da lahko s pametno razporeditvijo sredstev zmanjšate nekatera naložbena tveganja, zlasti nesistematično tveganje (tveganje, ki je znotraj ene določene naložbe). Z vlaganjem v posamezne delnice ali obveznice ste izpostavljeni tveganju, da se lahko določena naložba v vmesnem obdobju poceni. Diverzifikacija ali razpršenost med različnimi naložbenimi razredi pa zmanjšuje to tveganje in vam daje priložnost, da zaslužite z enim razredom sredstev, tudi če drugi upada.