Novice Svet24

Slovenci smo bili že od nekaj narod depozitarjev. V splošnem veljamo za tveganju manj naklonjene oziroma previdnejše varčevalce. Večina privarčevanih sredstev imamo na bankah, v obliki depozitov. Tak pristop lahko v veliki meri pripišemo relativno kratki in drugačni zgodovini delovanja domačega kapitalskega trga v primerjavi s tujino.

Generali Investments d.o.o.

Če želimo del svojih sredstev oplemenititi, jih je pametno razpršiti oziroma naložiti v različne naložbene produkte. Najprej moramo ločiti med varčevanjem za varnost in naložbami. Da smo finančno varni, potrebujemo varnostno rezervo in pokojninsko rezervo. Prva mora biti likvidna, zato sta njena donosnost in tveganje nizka, pri drugi, ki je bolj dolgoročna, pa si, če nismo že preblizu upokojitve, lahko privoščimo višje tveganje. Vsaka naložba je zgodba zase in pri odločanju nam bo v veliko pomoč, če pred izbiro naložbe spoznamo njene tri osnovne značilnosti – likvidnost, donosnost in tveganje. Varne naložbe (gotovina, stanje na računu, depoziti) so visoko likvidne, z nizkim donosom in nizkim tveganjem. Obvezniške naložbe so srednje likvidne, s srednjim donosom in srednje tvegane, medtem ko imajo delniške naložbe višji donos in likvidnost ter hkrati visoko tveganje.

Za kratkoročno varčevanje so namesto banke lahko zanimivi skladi denarnega trga. V njih se zbirajo sredstva večjega števila posameznikov, podjetij in finančnih institucij, ki se nato posredujejo na bančne depozite in instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniški zapisi…). Prednost denarnih skladov pred depoziti je v dostopnosti privarčevanih sredstev. Sredstva na depozitu so dokaj težko dostopna, če jih potrebujemo pred iztekom varčevalnega obdobja. Skladi denarnega trga ponujajo likvidnost, kar pomeni, da so vam sredstva na voljo v kratkem roku (nekaj dni traja nakazilo s sklada na vaš bančni račun).

Kaj pa obveznice? Dodatna možnost kratkoročnega varčevanja se skriva v obveznicah, predvsem državnih. Pri nakupu obveznice se moramo zavedati, da imamo dodatno tveganje, ki ga pri depozitu ni, to je gibanje cene obveznice. Naslednja stopnja je kombinacija obveznic in delnic to so tako imenovani mešani skladi, ki so primerni za varčevanje na daljše obdobje, vendar zaradi svoje tveganosti ne morejo biti alternativa depozitu. Delniške naložbe so smiselne, ko varčujemo na daljše obdobje, recimo pet ali več let. Na krajše obdobje je delež delnic v naših naložbah smiselno krepko omejiti zaradi visoke negotovosti glede nihajnosti. Lahko se nam zgodi, da se prav v trenutku nakupa delnice ali delniškega sklada korigirajo cene na trgih ali se celo pojavijo večji padci, kar pripelje do potencialno velikega padca vrednosti naših privarčevanih sredstev. Torej, kaj izbrati? Odgovora na žalost ne moremo preprosto izbrati, saj je seveda odvisen od želja posameznika. 

Vsak posameznik seveda išče idealno naložbo, naložbo, ki bo hkrati visoko likvidna, malo tvegana in z visokimi pričakovanimi donosi. Žal taka naložba ne obstaja, nam pa pravilna kombinacija različnih naložb omogoča, da to ravnotežje vseeno dosežemo. Denar je pametno razpršiti. Držimo se načela, da bolj je naš finančni cilj oddaljen, več naložbenega tveganja si lahko privoščimo.