Režiserka je ob prejemu nagrade povedala: »Ta nagrada je darilo za vse ženske, katerih glas je bil skozi zgodovino neslišan, zavračan in izkrivljen. Če povzamem besede igralke Vicky Krieps, je sedaj čas, da ženske pozdravimo vse rane iz preteklosti, se jasno izrazimo, smo slišane in upoštevane v družbi. Le tako bomo lahko skupaj z moškimi gradile boljšo prihodnost za vse nas.«
Za nagrado je bilo skupno nominiranih pet kratkih filmov, ki so bili izbrani med 29 kandidati.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra pa je ob prejemu nagrade dejala: »Imamo evropskega oskarja 2022. Imamo izjemno talentirano režiserko Urško Djukić in imamo kinematografijo, ki sodi v sam vrh evropskega filma. Želim si, da bi v Sloveniji lahko podpirali nadarjene filmske ustvarjalke in ustvarjalce in omogočali boljše pogoje za ustvarjanje filmov v Sloveniji!«
Babičino seksualno življenje nas popelje na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož. Navdih za film je avtorica črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj rit in kače niso za igrače. Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala in Maria Bohr. Ko-režiserka in animatorka je Emilie PigeardÉ, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik, film je slovensko-francoska koprodukcija, slovenski producent je produkcijska hiša Studio Virc, zanjo producent Boštjan Virc, ki je ob tem povedal: »Gre za prvo Evropsko filmsko nagrado za film slovenske avtorice oziroma avtorja. Je zgodovinski dogodek, ki je primerljiv z vrhunskimi slovenskimi rezultati v športu. V našem primeru je to tudi nagrada evropskemu sodelovanju, saj je film Babičino seksualno življenje slovensko-francoska koprodukcija z režiserkama Urško Djukić in Émilie Pigeard ter z ostalo ekipo v Sloveniji in Franciji. Koprodukcijsko sodelovanje je namreč zaradi omejenega domačega financiranja nujno za slovenski film.«
Nagrada sledi nominaciji, ki je bila druga nominacija slovenske režiserke v samostojni Sloveniji. Pred 20 leti je bil celovečerec Maje Weis Varuh meje nominiran za nagrado v kategoriji filmskih prvencev. Leta 2003 je bil kratki igrani film Atorzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, slovenske produkcijske hiše Studio Arkadena in s podporo takratnega Filmskega sklada, prav tako nominiran za evropsko filmsko nagrado v kategoriji kratkih filmov in je nagrado za najboljši kratki film tudi prejel.
Babičino seksualno življenje bo na Bazi slovenskega filma na ogled med 13. in 15. decembrom.
Trenutno Djukićeva pripravlja svoj prvi celovečerni igrani film z delovnim naslovom Little Trouble Girls. V kategoriji European Discovery-Prix Fipresci, ki je namenjena igranim prvencem, pa je zmagal prav tako že večkrat nagrajeni slovenski manjšinski film Telesce, italijanske režiserke Laure Samani. Prvenec je italijansko-slovensko-francoska koprodukcija, slovenski direktor fotografije je Mitja Ličen.
Oba nagrajena filma je sofinanciral Slovenski filmski center. Evropske filmske nagrade oziroma nagrade Evropske filmske akademije od leta 1988 podeljuje Evropska filmska akademija za priznanje odličnosti dosežkov evropske kinematografije. Nagrade, ki so omejene na evropsko kinematografijo in evropske producente, režiserje ter igralce, podeljujejo v 19 kategorijah, med katerimi je najpomembnejša za najboljši film. Do leta 1997 so se uradno imenovale tudi Felix Awards, glede na nekdanji kipec pokala, ki ga je nadomestil kipec v obliki ženske.
