Spomnimo; po navedbah tožilstva se je Silvo Drevenšek 25. decembra 2020 z bivšo partnerko Mojco Lešnik prek SMS sporočil dogovoril za predajo božičnih daril sinu. Ko sta se srečala na dvorišču hiše v Gerečji vasi, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v notranjost, pa jo je napadel s kuhinjskim nožem. Krvava drama pa se je nadaljevala še pri sosedih, tašči Jožici in tastu Branku Lešniku, ki ju je prav tako umoril s kuhinjskim nožem, celo pred očmi štiriletnega otroka. "Kljub temu, da ga je rotil lastni sin, ni nehal," je med branjem obtožnice izpostavila tožilka.
V prvem sojenju je senat Marjana Strelca izrekel Drevenšku dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu doslej. A je bila sodba po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred spremenjenim senatom.
Na ponovljenem sojenju je vztrajala pri očitku umora iz maščevanja in koristoljublja, da bi se izognil preteči delitvi premoženja po razpadu zveze. Tudi v drugo je zahtevala dosmrtni zapor, medtem ko je zagovornik obtoženca Andrej Kac zagovarjal tezo, da bi morali njegovemu kilentu soditi za uboj in ne umor, ker da je bilo dejanje storjeno hipno, iz osebne stiske, v kateri se je znašel zaradi izgube družine.
Zgovarjal se je na alkohol, omenjal črno magijo
Drevenšek se na prvem sojenju dolgo ni želel zagovarjati, zločin jepriznal šele pred izrekom sodbe. V ponovljenem postopku je bil bolj zgovoren. Krivdo je zvalil na alkohol. Zatrjeval je, da se tistega decembra sploh ne spominja, pa tudi dogajanja še nekaj tednov po umorih ne. Omenjal je tudi, da je bil kritičnega dne pod vplivom črne magije, vendar sodišče ni sprejelo njegovega predloga po postavitvi izvedenca na to temo.
Kakor koli. Sodba spremenjenega senata presedujoče sodnice Katje Kolarič se glasi: 30 let zapora. Sicer pa so slovenska sodišča, odkar je bila leta 1998 najvišja zagrožena kazen zvišana na 30 let, po naših izračunih izrekla 19 takšnih kazni, ki so postale pravnomočne.
Dosmrtni zapor tožilstvo predlagalo štirikrat
V Sloveniji je še iz časa nekdanje Jugoslavije vse do leta 1998 bila najvišja možna kazen 20 let zapora. Leta 1998 je državni zbor z novelo uvedel 30 let zapora. Dosmrtna kazen pa je stopila v veljavo 1. novembra 2008 na pobudo takratne vlade Janeza Janše. Za ukinitev se je zavzemal minister Goran Klemenčič, a je njegov poskus propadel leta 2017.
Dosmrtno kazen je tožilstvo doslej predlagalo štirikrat. Nazadnje so tožilci to storili aprila predlani za Petra Gaspetija, ki se je branil pred očitki trojnega umora na območju Domžal, a mu je sodišče izreklo 30 let zapora. Pred tem so dosmrtni zapor predlagali za Kristino Mislej, ki je leta 2009 umorila oziroma zadavila svoja otroka in kitajskega državljana Zuxionga Wuja, ki je leta 2010 z motiko razmesaril nekdanja delodajalca.
