Brez sodnega epiloga

Mafijski umori pri nas: Ko ostane samo truplo

S.S.
28. 2. 2022, 20.05
Deli članek:

Primeri, ki jih mediji okronajo za »mafijske likvidacije«, »obračune iz podzemlja« in podobno, pogosto nimajo sodnega epiloga.

Šimen Zupančič
Domačija groze v Tekačevem, prizorišče štirikratnega umora

Zadnji s takšno »nalepko« je umor 39-letnega Andrej Kirbiša iz Kidričevega. Truplo je prejšnji konec tedna našel kmet iz naselja Mostje v občini Juršinci, ko je na njivo peljal gnoj. Od osamosvojitve do danes je policija sicer obravnavala približno 600 najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, torej ubojev in umorov, kakšnih 30 jih ostaja nerešenih.

Prvi poosamosvojitveni umor, ki še ni raziskan in velja za »mafijski obračun«, se je zgodil 12. decembra 1991 pred pivnico Jama na Kodeljevem v Ljubljani, kjer se je zbralo na ducate naivnih Slovencev, ki so bili pripravljeni sodelovati v piramidni igri fair play. Šofer voditeljice Margarete Tomažič - Megi, 23-letni Mariborčan Danijel Brglez, je po sestanku ob avtu odložil kovčka z denarjem in tako privabil neznane tatove. Brglez je stekel za njimi, a so ga pokosili njihovi streli.

Januarja 1994 je kajakaški reprezentant Fedja Marušič med veslaškim treningom na Savi pri Mednem naletel na del trupla, prsni koš z odrezanimi udi in glavo. Pozneje so ribiči v Savi našli še del noge in spolni ud nesrečnika. Njegova identiteta kljub posebnosti – med obema prsnima bradavicama je imel še dve »pomožni« – ostaja neznanka.

V začetku avgusta 1994 so ob gozdni poti našli črno plastično folijo, z vrvmi ovito in zavezano v omot, v njej pa truplo zabodenega 31-letnega Celjana Franca Kavčiča.

Letos pa bo minilo četrt stoletja od štirikratnega umora v Tekačevem: 5. marca 1997 so na domačiji Poharc sosedje našli umorjene gospodarja Štefana, njegovo ženo Frančiško ter njuni podnajemnici. S podstrešja hiše je izginilo nekaj kilogramov zlata in okoli milijon današnjih evrov v devizah.

Krvava tranzicija in obrat tisočletja

V tranzicijskih devetdesetih in ob prelomu tisočletja je bilo v tem smislu precej burno. Nerazrešena ostaja likvidacija medijsko okronanega kralja ljubljanskega podzemlja Veselina Jovovića, alias Vesa, junija 1998 pred takratnim Latino barom v ljubljanski Župančičevi jami. Septembra 1999 je v lokalu Bounty na Zaloški cesti prišlo do strelskega obračuna med skupino neznancev in žrtvijo, 36-letnim bosanskim državljanom Nerminom Arnautom. Januarja 2000 se je 40-letni Premil Stojanović proti večeru vračal domov, pred blokom na Brodarjevem trgu v Fužinah pa ga je pričakal neznanec in hladnokrvno ustrelil. Po večmesečni preiskavi, ki ni dala rezultatov, je policija razpisala celo nagrado v vrednosti milijon takratnih tolarjev za koristne informacije, a morilec do danes ostaja neznan. Žrtev mafije naj bi bil tudi 25-letni Zoran Nikolić, ki se je avgusta 2001 udeležil boksarskega treninga v ljubljanski Hali Tivoli, po njem pa mrtev obležal na sedežih lastnega golfa. Nikoliću so takrat na koprskem sodišču sodili zaradi domnevne vpletenosti v trgovino z mamili. Neraziskana je tudi smrt Helene Jelnikar na Jančah leta 2005. Ker so truplo našli na pogorišču hiše, so sprva mislili, da je šlo za nesrečo, a se je izkazalo, da je bila 89-letnica umorjena, požar pa podtaknjen, da je storilec zabrisal sledi.

Prekleto leto 2007

Avtoprevoznika Edvarda Klobaso je 27. marca 2007 v mlaki lastne krvi v domači hiši v Brestanici našla zunajzakonska partnerica, ki je z dojenčkom spala v sosednji sobi.

Motiv bi lahko iskali v pestrem podjetniškem življenju umorjenega. Klobasa je na vrhuncu kariere zaposloval kakih 50 ljudi, ukvarjal pa se je predvsem z uvozom sadja in zelenjave. Leta 2007 so se zgodili še drugi primeri, ki do danes nimajo epiloga. Med čistilno akcijo ob gozdni poti iz Loke proti Dobenemu so 21. aprila našli okostje Smailja Etemaja iz Prevoj, ki so ga pogrešali od leta 2003. Izkazalo se je, da je bil umorjen. Zadnjega septembra so pred hišo v Predjamski ulici v ljubljanski Rožni dolini odjeknili streli. Neznanec je usodno ranil 23-letnega Gregorja Trajkova, ki je v hišnem priporu čakal na sojenje zaradi vpletenosti v strelski obračun. Nasilna smrt 81-letne Hildegarde Lorbek, ki se je zgodila 29. marca 2007 v njeni stanovanjski hiši v Strunjanu, prav tako še ni pojasnjena. Obdukcija je pokazala, da je bila babica znanih košarkarjev zadavljena.

Še nekateri drugi primeri

Januarja 2009 so neznanci likvidirali Mustafo Rastoderja. Mrtvega so v njegovem lastnem kletnem stanovanju na Litostrojski cesti v Šiški našli sosedje. Vhodna vrata so bila odprta. Šest nabojev je Rastoderja zadelo v prsni koš, eden v levo stegno, iz neposredne bližine pa je strelec že hudo ranjeni žrtvi zadal usodna strela pod brado in v tilnik. Janko Jamnik je bil ustreljen 16. decembra 2014 na parkirišču gostinskega lokala Via Bona, kjer so imeli uslužbenci Kemijskega inštituta prednovoletno zabavo. Avto je še zaklenil, nato pa obležal v mlaki lastne krvi. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v klinični center, kjer je tri dni po dogodku izgubil bitko za življenje. Konec decembra 2018 je nekdo likvidiral 46-letnega Nedžada Nurkaso. V podnajemniški garsonjeri v Izoli ga je našel prijatelj, potem ko se ni oglašal na telefon, v mestu ga ni bilo na spregled, njegov čoln, s katerim je sicer vsak dan lovil ribe, pa je v pristanu sameval. Iz stanovanja so izginili lepa vsota denarja, mobilni telefon, playstation 4 in videoigre.