Med tatovi se najdejo tudi kleptomani, ki se ne morejo upreti temu, da v trgovini mimo oči vseh v torbo spravijo nekaj, česar ne bodo plačali. Med storilci so prav tako stari znanci policije, leta pa pri tem niso pomembna, le razlogi, da so se odločili krasti, se le razlikujejo glede na starost.
Več tovrstnih tatvin je v večjih trgovinah ali trgovskih središčih. Vzrok je, da se v večjih trgovinah tatovi lažje »zlijejo z okolico«, barvito opiše pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik: »V večjih trgovinah je težje tatu zalotiti pri delu, medtem ko imajo zaposleni v manjših trgovinah boljši pregled nad prostorom.« Seveda te njegove besede ne pomenijo, da je v večjih trgovinah mogoče krasti kar vsepovprek. Daleč od tega. V večjih prodajalnah so urejeni videonadzori in varnostne službe, torej je morda v danem trenutku možno izmakniti neki izdelek, vendar vas pri izhodu iz trgovine lahko hitro opozorijo, da so vas pri tem posneli …
Poskusijo s polnim vozičkom
Na vprašanje, kdo največkrat krade v trgovinah (in kaj), Naveršnik odgovori, da odgovor ni enoznačen: »Če gre za starejše, ti pogosto neupravičeno vzamejo živilske izdelke, tudi sadje in zelenjavo. Če gre za uživalce prepovedanih drog, pogosto kradejo žgane pijače, ki jih nato uživajo sami ali jih preprodajajo. Šolarji in mladoletniki prav tako pogosto kradejo žgano pijačo ali oblačila.« Ne boste verjeli, ampak nekateri dolgoprstneži kdaj pa kdaj, sicer zelo redko, poskusijo iz trgovine odpeljati poln nakupovalni voziček. No, ne pridejo daleč, le do izhoda iz trgovine. »Mimo blagajne seveda to ne gre, poskusijo pa mimo nihajnih pregrad pri izstopu,« doda sogovornik.
Nekaterim se tatvine zdijo malenkost, a ni vedno tako. Včasih se zgodi, da kakšen kleptoman vzame nekaj centov vreden predmet, se pa nizajo tudi primeri, ko kradejo po več parfumov višjega cenovnega razreda, in takrat je lahko škoda tudi nekaj tisoč evrov. Podobno je v trgovinah s tehničnimi izdelki. »Če kdo ukrade igralno konzolo, fotoaparate ali več mobilnih telefonov, je škoda seveda večja,« dodaja Naveršnik.
Višina škode je pomembna tudi zato, ker policija glede na slovensko zakonodajo tatvin, kjer je škoda manjša od 500 evrov, ne preiskuje po uradni dolžnosti. To pomeni, da je od oškodovanca, torej trgovine, odvisno, ali bo podal predlog za pregon storilca. »Vendar je pri predlogu vse odvisno od odločitve lastnikov trgovin. Predlog za pregon se torej lahko poda, če je storilec ukradel izdelek, vreden nekaj centov, ali pa če je ukradel izdelek za 499 evrov,« pojasni pomočnik komandirja celjske policijske postaje. Trgovine sicer vse pogosteje prijavljajo tatvine, tudi zato, da bi se tatovi vendarle naučili, da gre za kaznivo dejanje in da je treba biti za to ustrezno kaznovan. Čeprav se večina tatov strožji kazni tudi elegantno izogne, saj se na ravni predkazenskega postopka pogodijo s tožilstvom, kjer priznajo krivdo in dobijo milejšo kazen. Na primer določeno nalogo, ki jo morajo opraviti v javno dobro. Včasih do – ponovne kraje. Zato je med storilci tudi kar nekaj povratnikov ali starih znancev policije.
»Ostati moraš človek«
Skoraj največjo vlogo pri preprečevanju tatvin iz trgovin opravijo varnostne službe, seveda v tistih trgovinah, ki imajo tovrstno varovanje urejeno. Varnostniki, ki opravljajo takšno delo in so dlje časa razporejeni na delovno mesto v trgovinah, so nam neuradno povedali, da že natanko vedo, kdo ima dolge prste. To seveda ne pomeni, da jih vnaprej ocenjujejo ali obtožijo, ampak gre za primere, ko se določene osebe večkrat pojavljajo kot »tatovi na drobno« in so jih zaradi tega že obravnavali. Ne glede na policijsko statistiko je treba vedeti, da se ogromno manjših tatvin tudi ne prijavi na policiji, ker jih pravočasno zaznajo varnostniki.
Ti niso vedno tako strogi, kot bi si kdo mislil. »Pri delu moraš ostati človek. Če vidim koga, ki neko manjšo stvar skrivaj potisne v torbo, ga na to seveda opozorim: da jo je najverjetneje pozabil plačati. Nato znesek poravna ali se opraviči. Ni naša naloga samo, da nastopamo strogo z ukrepi zoper ljudi, včasih so stvari razumljive s človeškega vidika, kdo morda res nima denarja ali je v stiski. Z lepo besedo in umirjenim tonom govora je mogoče marsikaj rešiti tako, da je prav za vse,« je neuradno dejal eden od varnostnikov v večji trgovini na Celjskem.
Treba je tudi vedeti, da so varnostniki, ki delajo v trgovinah, opravili posebno usposabljanje za varovanje in preprečevanje tatvin v trgovinah. V nekaterih trgovinah jim delo olajšajo videonadzorni sistemi in druge oblike elektronskega ali tehničnega varovanja blaga. Nekateri varnostniki so v civilnih oblačilih, da ne vzbujajo pozornosti, nekateri pa so oblečeni v uniforme, saj tudi ta da potencialnim tatovom občutek, da jih bodo pri kraji opazili. Na drugi strani varnostne službe izvajajo določena izobraževanja za zaposlene v trgovinah in jih pri tem naučijo, kako lahko preprečijo tatvino, hkrati pa ni skrivnost, da so varnostniki pozorni tudi na zaposlene, ki bi utegnili kdaj kakšno stvar na skrivaj vzeti sami.
