Posnetke so anonimno pridobili aktivisti društva Projekt transparentnosti živalskih obratov – AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki so dokumentirali tudi razpadajoče fetuse in trupla poginulih prašičkov, ki jih nihče ne odstrani, ter grozljive odprte rane in iznakažene ude. Da imajo svinje žalosten in prazen pogled, saj so povsem resignirane, reagirajo pa le takrat, ko kotijo, in takrat so zelo vznemirjene, je njihovo življenje opisal eden od članov društva. Spomnimo, da v AETP, kot nam je dejal Samo Curk, imena farme sprva niso hoteli razkriti, saj niso hoteli sodelovati v javnem linču neke farme, ampak so hoteli z objavo skrite preiskave začeti javno debato o reji živali v Sloveniji.
Vključeni v Dobrobit živali
V nasprotju z napovedanimi obiski veterinarskih inšpektorjev je namreč skrita preiskava pokazala, da so tudi pri nas ponekod pogoji reje popolnoma drugačni od tistih, ki jih v oglasih in svojih medijskih kampanjah prikazuje mesna industrija. Ta po njihovem mnenju ni dovolj transparentna, zato so prepričani, da je prikazana živinorejska praksa večinoma legalna in dovoljena tako po slovenskih kot celo po evropskih standardih. Obstaja torej utemeljena bojazen, da preiskovani živinorejski obrat ni edini v Sloveniji, kjer vladajo takšne razmere, so dodali v objavi ugotovitev. Čeprav imena farme niso hoteli obelodaniti, pa je v javnost kmalu pricurljala vest, da posnetki grozljivih bivalnih razmer prašičev prihajajo s farme Ljutomerčan, d. o. o., iz Ljutomera, kar so slednjič potrdili tudi v društvu AETP. Gre za naslednico Vinogradniško-živinorejskega kombinata Ljutomer, ki je od leta 2009 prek P&F Holding vino v lasti družine Puklavec. Podjetje je na svoji spletni strani zapisalo, da imajo na farmi 750 stojišč za plemenske svinje in da tam na leto vzredijo 15 tisoč sesnih pujskov, ter ponosno dodalo, da so se »v letu 2014 vključili v rejski program Dobrobit živali, katerega osnovni namen je izboljšanje počutja živali v celotnem rejskem procesu«.
Pristojni za zdaj molčijo
Podjetje Ljutomerčan, d. o. o., je na svoji spletni strani zapisalo, da imajo na farmi 750 stojišč za plemenske svinje in da tam na leto vzredijo 15.000 sesnih pujskov, ter ponosno dodalo, da so se »v letu 2014 vključili v rejski program Dobrobit živali, katerega osnovni namen je izboljšanje počutja živali v celotnem rejskem procesu«.
V podjetju posnetkov, ki naj bi prihajali z njihove farme, za zdaj ne komentirajo niti ne potrjujejo njihove resničnosti, saj bodo uradno izjavo podali šele, »ko bomo imeli zapisnike veterinarske inšpekcije«. Ne molči pa le elitni prleški vinar, v molk so se bolj ali manj zavili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma njegovi Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kaže, da jih bolj kot dejanska dobrobit živali ter razkrivanje in sankcioniranje krivcev za trpljenje živali skrbijo promocijska kampanja slovenske hrane, neokrnjen ugled inšpektorjev in ohranitev delovnih mest v industriji. Očitno tudi dvomijo o verodostojnosti vsebin posnetka, saj nepravilnosti pri nadzoru do zdaj niso ugotovili. »Z omenjenim posnetkom smo bili seznanjeni. Takoj smo pristopili k preverjanju pristnosti posnetka in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu. Uveden je bil inšpekcijski nadzor,« so na kratko odgovorili.
To ni Amerika ali Kitajska, to je tu in zdaj
Zaradi razkritja in (ne)odzivnosti pristojnih je zdaj padlo tudi po kmetijskem ministrstvu. Mnogi namreč menijo, da bi moral potrošnik dobiti takojšnjo informacijo o tem, ali so posnetki resnični, prav tako bi morali izvedeti, kako je ukrepala uprava za varno hrano, saj sta ne nazadnje od kakovosti reje odvisna tudi kakovost mesa in posledično zdravje ljudi. Prepričani, da vseh rejcev ne gre metati v isti koš, smo si ob pogledu na trpeče prašiče na posnetkih najbrž vsi zaželeli, da gre za osamljen primer. Žal omenjena farma zelo verjetno ni edina, kjer živali bivajo v tako katastrofalno krutih razmerah. Razkritje skrite preiskave je najbrž razblinilo še zadnje morebitne iluzije potrošnikov o »domači reji živali na prijazen način«. »Prašičereja v Sloveniji. Za vse, ki gledate reklame o tem, kako lepo živijo živali, ki končajo na vašem krožniku. Ne. To ni Amerika ali Kitajska, to je tu in zdaj, naša Slovenija,« so zapisali v Društvu za zaščito konj in drugih živali Velenje, kjer že dolgo opozarjajo na slab odnos do živali.
Povsem razvrednoten živalski čut
»Sporni posnetki prikazujejo farmsko rejo, v kateri je živalski čut povsem razvrednoten. Žival je vredna samo toliko, kolikor je vredno njeno meso oziroma kolikor je produktivna,« pravi predsednica društva Natalija Nedeljko. »Poškodbe, omejevanje prostora, mladiči tam umirajo in drug drugega žrejo. To ni tisto, kar si ljudje predstavljajo, ko vidijo lepo reklamo z geslom Jejmo slovensko.« Dodaja, da si vse živali zaslužijo normalne življenjske razmere, da jim je torej omogočeno gibanje na prostem in da imajo dovolj hrane in vode.
