»Od vsega začetka je bilo jasno, da je obtoženec Borut Turk umoril svojo partnerico,« je obrazložitev sodbe začel predsednik senata Peter Žnidaršič. Dokazi tožilstva, ki ga je zastopala višja državna tožilka Nada Črnugelj, so prepričljivo govorili o tem, da je Turk kritičnega dne z najmanj dvema kuhinjskima nožema brutalno napadel partnerico. Z napadom ni odnehal niti, ko je polomil en nož, niti ko ga je pri dejanju zalotila soseda. Ko je ta v strahu pobegnila, je šel ven, telefoniral, se vrnil v hišo in zaklenil za sabo. Soseda, ki sta malo pozneje prišla na pomoč, sta morala vlomiti vrata. Romana je ležala na tleh kopalnice, Borut pa je klečal poleg nje z nožem v rokah. Hotela sta jo odvleči na varno, a Turk ni pustil. Z nožem je sunil proti sosedu in ga porezal po roki. Šele ko ga je ta udaril s palico, ki jo je imel pri sebi, se je umaknil.
Obdukcijski zapisnik in izvedeniško mnenje sta pokazala, da je Romana Muhič utrpela štiri vbodne rane v prsi, pri čemer je bila ena – v srce – smrtna. Dvakrat je bila hudo zabodena tudi v hrbet, na rokah pa je imela številne vreznine, ki kažejo na obrambne poškodbe. Več ureznin je imela tudi na sprednji in hrbtni strani vratu, prav tako na trebuhu in pod levim kolenom. Imela je tudi nekaj udarnin in odrgnin.
Usodni prepir
Romana Muhič se je 22. februarja lani odločila, da se z Borutom Turkom po nekaj letih partnerske zveze razide. Težave sta imela že dalj časa. Priče so na sodišču pripovedovale o Borutovem ljubosumju, nadzoru in v zadnjih mesecih celo grožnjah Romani, kaj se bo zgodilo, če ga bo zapustila. Leto pred tem sta se zaradi njegove nezvestobe za nekaj časa razšla. Romana ga je, tudi zaradi otrok, sprejela nazaj, a stvari se med njima niso popravile. Borut ni bil zadovoljen z vplivom njenih staršev, prepirala sta se, razhod je bil na vidiku. Tistega dne je Romana izvedela, da si Borut »spet« dopisuje z drugo žensko. Še istega večera je v sporočilu sestri in prijateljicama zapisala: »Jutri mu bom povedala. Deset minut mu bom dala, da spoka!« To je hotela opraviti sama, brez prisotnosti otrok. Z mamo, pri kateri je živela z Borutom in otrokoma, se je dogovorila, da otroka naslednje jutro odpelje. Tako se je tudi zgodilo.
O tem, kako je potekal pogovor med partnerjema, ko sta ostala sama, kako je prerasel v prepir in nato v tragedijo, ni znanega veliko. Turk je dejal, da se dogajanja ne spominja. V svojem zagovoru v preiskavi je povedal, da je zjutraj vstal, da sta se kregala, naslednje, kar se spomni, pa je, da se je prebudil v bolnišnici, kamor so ga odpeljali po poskusu samomora, ki je sledil okrutnemu dejanju.
Obramba – Turka sta zagovarjala odvetnika Borut Škerlj in Jurij Redek – je v zaključni besedi poudarila, da Turk ni vedel, da ga namerava Romana zapustiti, zato tudi ni mogel načrtovati umora, kar že samo po sebi izključuje zahrbtnost dejanja, ki ga je sprva zatrjevalo tožilstvo. Napad po mnenju obrambe tudi ni bil maščevalne narave, ampak hipen in v afektu, prav tako ni trajal dalj časa, zagotovo ne več kot nekaj minut ali celo sekund. Premalo naj bi bilo po oceni obrambe znanega tudi o tem, katero rano je povzročil kateri nož in v kakšnem vrstnem redu ter ali niso nekatere rane nemara nastale kot posledica samopoškodovanja.
Priseben
Glede Turkove prisebnosti v času dejanja, njegove sposobnosti razumevanja dogodkov in nadzorovanja dejanj je Črnugljeva povzela ugotovitve izvedencev psihiatrije in klinične psihologije. Ta sta pri obdolžencu ugotovila osebnostno motnjo, ki se izkazuje v čustveni neuravnovešenosti in narcisistični osebnostni strukturi. Čeprav taka motnja lahko zaznamuje razumevanje dogodkov na izrazito oseben način, to ni motnja v smislu duševne bolezni, ampak skupek osebnostnih značilnosti, je poudarila tožilka. Turk je bil torej v času umora prišteven, sposoben razumeti pomen svojih dejanj, medtem ko je bila njegova sposobnost imeti se v oblasti zmanjšana, a ne bistveno, je v zaključni besedi navedla Črnugljeva.
Obramba meni drugače. V ravnanju Turka vidi neprištevnost oziroma vsaj bistveno zmanjšano prištevnost, kar je posledica patološkega afekta, ki je nastal ob nakopičenju različnih intenzivnih čustev. Ta so vodila v impulzivnost ravnanja in na tak način vplivala na sposobnost obvladovanja, poudarja obramba.
Zmogel opravičilo
Turk je ob koncu sojenja zmogel le nekaj stavkov. S tresočim glasom je najprej povedal, da je bilo dopisovanje z drugim dekletom, ki je bilo povod za prekinitev zveze in dogodke, ki so sledili, nedolžne narave, nato pa se je zjokal, obžaloval dogodek in se opravičil Romanini družini. »Če bi lahko zavrtel čas nazaj, ne bi tega nikoli naredil,« je hlipal. Spomnil se je hčerke in Romaninega prvega otroka ter prosil njeno družino, naj otroka obvaruje trpljenja.
Ni prenesel razhoda
»Brez dvoma je izkazano, da je obdolženec umoril svojo partnerico Romano Muhič. Dokazi kažejo na to, da ji je vzel življenje iz maščevanja, in to na brezobziren način, ker ga je mislila zapustiti in seveda obdržati tudi hčerko, na katero je, kot smo videli, zelo navezan. Upoštevati je treba že prvi razhod partnerske zveze v letu prej. Ne dvomim, da se je vse skupaj vleklo še od takrat. Argumenti obrambe so taki, da so nas spravili v dvome, a sodišče mora temeljiti na dejstvih, ne na sklepanjih in domnevah. To je seveda dovoljeno tako tožilstvu kot obrambi, mi pa se moramo odločati po svoji vesti, znanju in sposobnostih,« je poudaril predsednik senata.
Kazen za umor je najmanj 15 let zapora, zgornja meja je 30. »Štiriindvajset let je malenkost nad tisto, ki jo je tožilstvo predlagalo na preobravnavnem naroku (23 let in 6 mesecev, op. a.). Takšna kazen je odmerjena ob upoštevanju teže kaznivega dejanja in dejstva, da kazen ne bi bila dosti manjša, če bi to ravnanje na predobravnavnem naroku priznal. Prepričan sem, da s tem zadostimo tudi načelu pravičnosti. Gre za to, da ob vseh olajševalnih okoliščinah, ki jih je obramba navedla, in ob izostanku katerihkoli oteževalnih okoliščin razen teže dejanja in načina storitve ne moremo izreči drugačne kazni,« je odločitev senata pojasnil Žnidaršič.
SLIKA 3 (znidarsic.jpg): Sodnik Peter Žnidaršič SLIKA 4 (senat.jpg): Sodni senat (z leve): sodnika porotnika Bojan Bencik in Janez Bračko, sodnika Peter Žnidaršič in Roman Pulko ter sodnik porotnik Aleksander Durič SLIKA 5 (skerlj_in_redek.JPG): Odvetnika Borut Škerlj in Jurij Redek***
