Vsestransko nadarjena igralka, pesnica in pevka Zala Đurić Ribič je pred kratkim izdala novo skladbo Balance, ki jo je ustvarila v sodelovanju s pevko Neisho. Ob tej priložnosti smo jo zaslišali o tem, kako se s fantom zabava v karanteni, ali si želi otroke, pa tudi o tem, ali je ljubezni lahko preveč ali premalo.
Ste tudi v izolaciji tako nasmejani kot po navadi, ko se srečava?
Najbrž nimam ves čas nadetega fizičnega nasmeha, se mi pa smeji duša, ker je tako lepo doma in sem tako hvaležna, da smo vsi zdravi, živi in siti.
Imata pa s fantom zdaj več časa zase, kajne?
Na začetku tega leta, še pred epidemijo, se skoraj nič nisva videla. On je pridno delal, jaz pa sem bila razpeta med New Yorkom, Londonom, Zagrebom, Beogradom in Ljubljano. In zdaj se končno lahko naužijeva drug drugega, tako da to sploh ni slabo.
Bi rekli, da je ljudem, ki imajo uspešno, zahtevno kariero in službo, težje ohraniti zvezo?
V resnici sta mi že starša pokazala, da se to da. Zato od nekdaj v to verjamem. Ljubezen premaga vse, če je ta brezmejna. Tako tudi nama s fantom to uspeva.
Je ljubezni lahko preveč? Kaj pa premalo?
Mislim, da mora biti ljubezni vsak dan več. Ko sem že mislila, da ne bom mogla imeti nikogar tako rada kot starša, se mi je rodila sestrica. Bila sem prepričana, da mi bo srce eksplodiralo, če bi si ga oni trije morali deliti še s kom. Pa se je vanj prikradel še moj fant, ki ga imam vsak dan bolj rada. Čudim se, kako se vsa ta ljubezen lahko stlači v moje srce. Ne vem, kako srcu to uspeva, ampak mu. In zdaj mu zaupam in po svetu hodim z odprtim srcem.
Vas je kdaj strah, da bi vas kdo na fotografiji ujel v kakšnem kočljivem trenutku?
Ne. S tem se res ne obremenjujem.
Ste zaradi svojega dela kaj bolj obremenjeni z videzom?
Mislim, da bi tako ali tako skrbela zase. Zdravo jedla, se gibala in lepo skrbela za kožo. Tako je samo malo bolj napeto, ko se mi pojavijo mozolji. Če bi bila za kamero, mi bi bilo najbrž bolj vseeno za prefrigano naravo hormonov.
Si želite otrok ali imate raje otroke, ki jih lahko po nekaj urah oddate njihovim staršem?
Zelo rada imam otroke. Vedno se dobro ujamemo. V daljni prihodnosti bi imela enega takega doma. Ampak o tem za zdaj s fantom še ne razmišljava.
Kakšne vrline najbolj cenite pri sočloveku?
Strpnost.
Kako prenašate slabe strani slave?
Pa saj pri nas beseda »slaven« nima neke teže. »Slaven« ne živi skoraj nič drugače kot neslavni pri nas. Edino kdaj se mi zgodi, da ko pristopim k neki novi družbi ali posamezniku, začutim oblak predsodkov, ki lebdijo med nami.
Ste bili že kdaj na Triglavu?
Ne še! Čakam, da se mi kdo od prijateljev, ki je že bil, javi, da mi pokaže pot. (smeh)
★★★ REVIJA NOVA ★★★
Ali obstaja kaj takega, česar ne bi mogli nikoli oprostiti?
Za zdaj se mi še ni zgodilo nič takšnega. Trkam v les. In iskreno upam, da se mi tudi ne bo. To bi namreč pomenilo, da se mi je zgodila res grozna hudobija.
Če bi imeli na voljo barvno paleto, s kakšnimi barvami bi opisali sebe in s kakšnimi bi si pobarvali dan, da bi bil po vaši meri?
Najrajši sem bela. Dnevu pa dam čopič, naj po belem platnu meče barve po svojem izboru.
Če bi živeli v preteklosti, kako bi živeli in kaj bi bili?
Ne morem vedeti, kako bi živela, to je res odvisno od obdobja. Bi pa najbrž bila ljubeča in radostna. V vseh svojih naslednjih reinkarnacijah bom, ker to sem.
V litrski steklenici je pol litra vode. Ali je steklenica na pol polna ali na pol prazna?
Če sem si nalila vodo, ker želim piti vodo, je na pol polna. Če pa sem steklenico napolnila z vodo do polovice, ker sem si prostor pustila za sok, je flaša za zdaj še na pol prazna.
Ste obremenjeni s tehtnico? Kdaj ste se nazadnje stehtali?
Ne obremenjujem se s kilogrami. Prvič v letu sem na tehtnico stopila pretekli vikend. Ne vem točno, ali je bila cifra na njej dobra ali slaba novica, ker ne vem, s čim bi jo sploh primerjala. (smeh)
Ste bili vedno vitki?
Nikoli nisem imela odvečnih kilogramov, sem bila pa v nekem obdobju rahlo presuha.
Se vam z leti že kaj pozna, da se telo spreminja? Ali je to še prezgodaj? (smeh)
Iskreno sem si za zdaj še vedno vsako leto bolj všeč. (smeh)
Kateri šport vam je najbolj všeč?
Včasih sem trenirala ritmično gimnastiko, zdaj rada igram tenis, košarko, kolesarim, hodim v hribe, delam jogo, plešem in plavam.
Ste imeli kdaj osebnega trenerja ali ste sami dovolj disciplinirani za delo?
Včasih sem hodila na jogo, pa še kdaj tu pa tam grem. Sicer pa mi ni treba biti preveč disciplinirana, ker vse prej našteto zelo rada počnem. No, k telovadbi doma, ko je zunaj deževno, se pač moram prisiliti.
Pravijo, da se morajo ženske pozneje odločiti, ali imajo raje dobro rit ali gladek obraz. Čemu bi vi dali prednost?
Jaz izberem zdrav duh!
★★★ REVIJA NOVA ★★★
