Pri vprašanju o primerjavi nakupovalnih navad pred in med epidemijo je 44 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se tudi v času epidemije ozirajo na slovensko poreklo živil, ker so to počeli že prej.
Dobrih 35 odstotkov pa ne gleda na slovensko poreklo, ker tega niso počeli niti pred krizo. Da v času epidemije kupuje več živil slovenskega porekla, je odgovorilo 19,5 odstotka vprašanih, 1,1 odstotka pa, da takih živil kupuje manj.
Cena je za kupce slovenskih živil še vedno pomemben dejavnik, ugotavlja Mediana. Skoraj dve tretjini kupcev slovenskih živil po teh posežeta le v primeru, da njihova cena ni bistveno višja od cene uvoženih izdelkov.
Četrtina kupcev slovenskih živil pravi, da slovenskim živilom dajo prednost ne glede na ceno, 12 odstotkov vprašanih pa živil slovenskega porekla ne kupi, če so dražja od primerljivih tujih.
Anketirance, ki so odgovorili, da ne kupujejo živil slovenskega porekla, so vprašali, kakšni so razlogi za to. Glavni razlog, da se kupci ne odločajo za živila slovenskega porekla, je cena. To je kot razlog navedlo 83 odstotkov tistih, ki kupujejo tuje izdelke. Da so takšna živila težje dostopna, meni 9,5 odstotka teh anketirancev, sedem odstotkov jih je ocenilo, da živila slovenskega porekla slabše poznajo, 0,3 odstotka pa, da so slabše kakovosti.
Raziskavo o nakupovalnih navadah med epidemijo je Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana opravil 15. in 16. maja med 505 prebivalci Slovenije v starosti od 15 do 75 let.
