Črna kronika

»Globalizacija je prinesla mnogo dobrih stvari, je pa prinesla tudi novi koronavirus.«

Teja Pelko
4. 5. 2020, 08.30
Deli članek:

Festival Ljubljana, ki vsako poletje prestolnico obogati z izbranim in žanrsko raznovrstnim programom, od baletnih, opernih in gledaliških predstav do muzikalov, komornih in simfoničnih koncertov, organizira pa tudi mednarodno likovno kolonijo in mojstrske tečaje, za zdaj v celoti ohranja svoj načrtovani program – z izjemo Orkestra filharmonije iz Hangzhoua, ki je odpovedal svetovno turnejo. Odprtje je predvideno 28. junija, že 20. junija pa naj bi se zgodila tradicionalna Poletna noč, tokrat posvečena 75-letnici Big banda RTV Slovenija. O težavah, ki jim jih je povzročil novi koronavirus, in o njihovem reševanju smo se pogovarjali z Darkom Brlekom, direktorjem in umetniškim vodjo Festivala Ljubljana.

Miha Fras
Darko Brlek Festival Ljubljana vodi že 28 let, s prizadevnostjo, ugledom, znanjem, čutom in vztrajnostjo pa k nam privablja najbolj zveneča in za marsikoga nedosegljiva imena.

Koliko vam je novi koronavirus prekrižal načrte?

Za zdaj razen Orkestra filharmonije iz Hangzhoua, s katerim smo nameravali skleniti 68. Festival Ljubljana, nimamo še nobene odpovedi, se pa bojim, da nam zna izvedbo festivala precej otežiti logistika, torej mobilnost predvsem velikih ansamblov iz svetovnih sredin, in morebitna karantena, kajti kaj nam pomaga, če nekdo pride v Slovenijo popolnoma zdrav, pa ga moramo dati za 14 dni v karanteno – potem seveda nismo storili ničesar. Čez kakšnih 14 dni se bomo odločali, kako bomo stvari »zaprli«. Za zdaj je program tudi s pogodbami še vedno tak, kot je bil, če bodo prehodi mej oteženi ali celo onemogočeni, pa ga bomo morali prilagoditi razmeram. Prav tako še ne vemo, kako bo z zbiranji, kakšna bo največja dovoljena količina ljudi, kako bo s prireditvami na splošno v zaprtih prostorih, kot so Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Slovenska filharmonija, Viteška dvorana v Križankah in podobno, ampak glede tega imam veliko upanje z odprtimi prostori, kot sta Kongresni trg in preddverje Križank. Križanke same pa so, kot veste, v gradnji. Gradimo streho, ki bo zagotovo končana do naslednje sezone.

Kakšne so še možnosti? Ste razmišljali o prenosih dogodkov za ljudi, ki se prireditev ne bi mogli udeležiti oziroma se (še) ne bi želeli izpostavljati?

Vsekakor. Tisti, ki se ne bi želeli izpostavljati ali se prireditev ne bodo mogli udeležiti zaradi zakonskih omejitev ali divjanja novega koronavirusa, jih bodo lahko gledali doma. Če epidemija ne bo končana v celoti v kakšnem mesecu, bo to imelo »hude« posledice za program. Če se to zgodi, bomo poskušali vse dogodke, kot so gostovanje Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije, Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha z Anne-Sophie Mutter, gostovanje Orkestra filharmonije iz Hangzhoua, ruski muzikal Lolita, nastop Jonasa Kaufmanna v operi Fidelio in vse preostalo, prenesti na naslednje leto. Bo pa potem kar precejšnja gneča, ker bodo skoraj vsi festivali poskušali prenesti programe na naslednje leto, poleg tega pa nam nihče ne more zagotoviti, da tudi takrat ne bomo imeli podobnih razmer. Mislim, da se je življenje zaradi te pandemije  v svetovnem merilu precej spremenilo, in prav gotovo bo k temu treba pristopiti povsem drugače. Dvomim, da se bomo lahko hitro družili v takšnih številkah, kot smo se, po 10.000 ljudi na Kongresnem trgu in podobno.

Boste še kako dodatno poskrbeli za zaščito obiskovalcev prireditev?

Da, razmišljali smo o posebnih sedežnih redih na Kongresnem trgu z dovolj razdalje. S tem bo sicer veliko več dela za naše tehnike, ampak mislim, da je to rešitev. Prva takšna zgodba bo Poletna noč 20. junija. Upamo seveda na lepo vreme, bolje je, da smo zunaj. Verjetno bomo, kot sem rekel že na začetku, imeli vsi težave z obiskovanjem prireditev v velikem številu v zaprtih prostorih, dokler res ne dobimo stoodstotnih zagotovil, da je novi koronavirus mimo.

Boste pa v vsakem primeru ponudili nekaj kulture željnemu občinstvu?

Zagotovo. Zaradi okrnjene ali celo prekinjene mobilnosti umetnikov bomo poskušali v celoti izkoristiti vse mogoče domače zmožnosti, ob čemer pa še vedno ostaja in bo ostalo vodilo Festivala Ljubljana najvišja kakovost. Že zdaj imamo četrtkove cikle Festival online, kjer nastopajo naši umetniki – tako tisti, ki živijo tukaj, kakor tisti, ki živijo zunaj slovenskih meja. Vse to seveda omogoča moderna tehnologija. Tako da vsi vljudno vabljeni, da se nam ob četrtkih ob 18. uri pridružite na https://www.facebook.com/LjubljanaFestival.

Vstopnice za Festival Ljubljana so sicer že v prodaji. Jih ljudje kupujejo?

Kupujejo. Tudi čez velikonočni konec tedna smo prodali več kot deset vstopnic. Če se zgodi, da katerakoli prireditev ne bo izvedena, bomo seveda vrnili denar. To je samo po sebi umevno. Čeprav se v tem trenutku, kot že rečeno, še vedno trudimo oziroma imamo upanje, da bomo lahko čim več prireditev tudi izvedli.

Ste glede tega v stiku s kakšnimi strokovnjaki, virologi ...?

(smeh) Ne, pogovarjam se z menedžerji, umetniškimi direktorji, potovalnimi agencijami, letalskimi družbami ... Le za Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije smo ravno zdaj, ko bi morali plačati prvi predujem za 408 letalskih vozovnic. Seveda bomo počakali, da vidimo, kaj bo. Tudi oni v tem trenutku, kot veste, ne delajo. Vrha epidemije tam še ni bilo.

Kakšen pa je posluh mesta za vaš trenutni položaj?

Župan Zoran Janković je velik podpornik ne le Festivala Ljubljana, ampak nasploh kulture v Ljubljani. Kot veste, je ravno v času njegovega županovanja kultura dosegla najvišje odstotke v mestnem proračunu. To se pozna. Zdaj se sproti usklajujemo z Mestno občino Ljubljana. Ne seveda o tem, kaj bo na programu, to je stvar umetniškega vodje, ampak o njegovem obsegu in načinu.

Potem lahko računate nanjo ob morebitnem izpadu dohodkov?

Največji sponzor Festivala Ljubljana je njegova lastnica, to je Mestna občina Ljubljana, kar je še posebno pomembno v takšnih kriznih trenutkih. Zasebni festivali so vsi zaprli vrata.

Kako pa novi koronavirus zasebno vpliva na vas? Verjetno so tudi kakšne dobre plati tega: sklepam, da ste več doma oziroma imate več časa za družino ...

Zdaj sem ves čas doma. Punci sploh ne moreta verjeti, da sem mesec dni noč in dan doma. Razen ko grem v pisarno. Stari sta deset in pet let, kar pomeni šola na daljavo (četrti razred), vrtca na daljavo pa ni, ampak tudi tamala igra čelo, tako da vsak dan vadimo, imamo nauk o glasbi, balet na daljavo in potem še vse druge obveznosti, ki sledijo v šoli. Moram reči, da sem zvečer kar utrujen, včasih celo bolj kot na festivalu. Včasih je dan prekratek. Še dobro, da pride konec tedna, da naredim vse za nazaj. (smeh)

Imate zdaj kaj več časa za klarinet?

Glede na to, da so mi vse koncerte preložili, se trenutno bolj ukvarjam s hčerkama, jaz bom pa začel vaditi takoj, ko bom vedel za prvi datum nastopa. »Na zalogo« pa ne bom, ker je to brez zveze. Ker če zdaj začnem, pa iz kakršnegakoli razloga prekinem vaje za dva dni, moram spet od začetka. Tako to je. To ni kot vožnja s kolesom ali plavanje, tukaj je treba 14 dni resno delati, da sploh prideš »v formo«. Glasbeniki, ki so precej dejavni na spletu, prav gotovo delajo vsak dan in imajo zdaj še več časa za to, kar je hvalevredno za študij novih programov in tako dalje, meni pa se novih programov ne ljubi več študirati.

Imate za konec še kakšno sporočilo?

Vsi upamo, da bo tega novega koronavirusa čim prej konec. Iz tega smo se marsikaj naučili, med drugim vidimo, da lahko svet deluje tudi, če je skoraj celotna letalska industrija na tleh. Zrak se je očistil, ljudski odnosi so verjetno postali pristnejši, vsaj v majhnih celicah, kot je družina, vsaj v večini primerov. Zdaj tudi vidimo, v kakšnem bogatem svetu smo živeli, ko si se usedel na letalo, pa si se odpeljal kamorkoli. Globalizacija je prinesla mnogo dobrih stvari, je pa prinesla tudi novi koronavirus.