Rosvita Pesek je med priljubljenimi obrazi nacionalne televizije, ki jo spremljamo v večerni informativni oddaji Odmevi. Zaradi koronavirusa se je tako njej kot ustvarjalcem informativnih oddaj še kako spremenilo delo, prvi ukrep, ki so ga uvedli, pa je bil, da v Odmevih ni več tradicionalnih soočanj. A to še zdaleč ni edina sprememba, ki je doletela marljivo in ustvarjalno ekipo!
Kako zelo se je ekipi informativnih oddaj na TV Slovenija zadnje dni oziroma tedne zaradi koronavirusa delo spremenilo?
Povsem drugače smo se organizirali, naredili kadrovsko stalne skupine, število dnevnih sestankov pa zreducirali na enega, pa še to le v omejeni sestavi. Ko pridemo v stavbo na Kolodvorski, niti ni zaželeno, da se zadržujemo drugje kot le v pisarni Odmevov. Ustvarjalci Odmevov imamo že dolgo svojo pisarno in vanjo so često prihajali tudi novinarji in uredniki drugih oddaj, zdaj pa z ekipami drugih oddaj skoraj nimamo stika. Le naša četvorka, ki pripravlja Odmeve, je torej skupaj v pisarni. Vse drugo se ureja po elektronski pošti, telefonih, Skypu, Zoomu. Mene zvečer čaka še odhod v studio, urednika pa v režijo.
Kaj pa gosti v studiu?
Prvi ukrep je bil, da ni več soočanj oziroma gostovanj več gostov hkrati. Zdaj je v studiu lahko samo en gost, za razdaljo med voditeljem in gostom so poskrbeli scenografi že pred leti, ko so oblikovali ta studio, tako da to ni težava. Zdaj pa se bojim, da gostov v studiu sploh ne bo več. Samo po satelitskih povezavah.
Pravite, da se bojite, da gostov ne bo več?!
Seveda. Komunikacija je povsem druga, če se z gostom pogovarjaš iz oči v oči, kot pa pri povezavah, kjer je nekaj časovnega zamika, včasih je povezava slaba, se prekine, gosta, ki ni z mano v studiu, je tudi tako rekoč nemogoče prekiniti, čas nam pa teče in imamo potem voditelji druge težave, ki zadevajo točnost oddaje. Čeprav smo zdaj tako in tako presegli že vse predvidene dolžine oddaj. Še sreča, da smo toliko časovno fleksibilni, v takih razmerah, v katerih smo. Hočem reči, pogovor z gostom v studiu na štiri oči teče povsem drugače kot pa na satelitskih razdaljah.
Pri televizijskem delu, kot je recimo informativni program, je mnogo več dnevnih uredniških sestankov, nekatere informacije pa dobite tik pred oddajo. Kako vse skupaj usklajujete, kako se pripravljate? Lahko kaj postorite od doma?
Iskreno, bolj malo. Od doma se morda lahko dopoldne kaj malega vsebinsko pripravim, sicer pa mora biti ekipa glavnino dneva skupaj. Glavne teme v oddaji se spreminjajo, gostje odpovedujejo ali pa jih ni mogoče dobiti niti na telefon, kaj šele v studio, tisto, kar je veljalo ob 9. uri zjutraj, je lahko ob 16. uri že povsem obrnjeno na glavo ali pa že dogovorjene teme izginejo in jih nadomestijo nove. Tukaj mora biti komunikacija z urednikom, novinarko in turnusnim urednikom kar čez mizo, drugače ne gre. Je vsega preveč.
Verjetno pa je najpomembnejše, da je vsaka zgodba čim bolj verodostojna, sploh ker na družbenih omrežjih krožijo različne zgodbe, ljudje pa verjamejo skoraj vsemu, kar vidijo, preberejo …
Nacionalna televizija je tukaj precej konservativna, in to me veseli. TV Slovenija ne more skočiti na vsak tvit, ki ga politik napiše, treba je biti na terenu, ne samo na spletu, in ne kot enega od glavnih virov uporabljati družbenih omrežij. Za Odmeve se je treba kar potruditi, nabrati številna mnenja, imeti precej predznanja in še nekaj zgodovinskega spomina, da veš, kdo je kdo, in da tudi lažje razumeš vse, kar se v politiki, gospodarstvu, sodstvu dogaja. Odmevi veljajo za zadnji dogodek dneva in ta si zasluži relevantne, razčlenjene in analitične prispevke in pogovore. Veljamo za zahtevne, med seboj kot kolegi drug do drugega in tudi do gostov. In ne podcenjujemo svojih gledalcev.
Z novicami ste na tekočem z vseh koncev sveta. Se vam zdi, da smo krizne okoliščine v Sloveniji hitro razumeli in da spoštujemo priporočila?
Mislim, da smo – kar se tiče resnosti – začetek zamudili. Politika ni vzela vseh opozoril tako resno, kot bi jih glede na razmere v Italiji morala, posledično tudi državljani ne. Po politični spremembi so se tako rekoč čez noč navodila zaostrila, politika je z maskami na obrazu tudi sama ponudila zgled, in to smo razumeli. So sicer izjeme, a vendarle vsi kar radi živimo in zato tudi odgovorno spoštujemo nasvete stroke in politike in se držimo zase. Če spremljate dogajanje po svetu, predvsem Lombardijo in Španijo, bi nam pa moralo biti vsem jasno, v kakšnih razmerah smo. Mislim, da po obrambni vojni za Slovenijo v 29 letih še nismo stali pred tako zahtevno nalogo. Tukaj pač kot skupnost ne smemo pogrniti, sicer nas ne bo več. Mi nismo Kitajci.
Kaj pa varnost vseh vas in drugih, sploh ker se na vsaki televiziji izmenja veliko število ljudi? Imate kakšna posebna navodila, priporočila?
Nič kaj veliko se nas ne izmenja. V drugih programih so zdesetkani. Razvedrilne oddaje se ne delajo, filmi se ne snemajo, kulturnega dogajanja skoraj ni, športnih dogodkov tudi ne, informativne oddaje, predvsem tedenske, tudi nekatere odpadajo, tako da smo v glavnem bolj mi, ki delamo dnevne informativne oddaje. Pa seveda tehnične ekipe, brez katerih smo nemočni. Povsod so razkužila, na sestankih imamo maske, nihče ne sme v desk Odmevov brez nje.
Seveda ste vsi voditelji vedno urejeni in uglajeni. Kako je poskrbljeno za masko, pričesko, oblačila, ne nazadnje tudi za mikrofone?
Maska je verjetno najbolj občutljiv in ranljiv prostor naše hiše. Stik gostov in nas z maskerko je tu neposreden, veliko se nas izmenja v nekaj urah, maskerke imajo maske, še bolj morajo paziti na ličila, dodatno razkužujejo … V studiu nam tehnik ne pripenja več mikrofonov, zamenjali so jih namizni, ki so fiksni. V garderobi smo pa zaradi manjšega števila voditeljev zdaj tudi manj nagneteni kot takrat, ko celoten informativni program normalno deluje.
Kako pa sami skrbite za zdravje oziroma kakšne preventivne ukrepe izvajate?
Kadar ne vodim, poskušam narediti kaj zase; daljši sprehod ali nordijska hoja. Ko zvečer vodim Odmeve, pa za pravo rekreacijo ni časa. Prijateljica mi je pripravila med z ingverjem za prvo jutranjo žlico, zvečer, ko po oddaji pridem domov, pa grem kar naravnost pod prho.
Kaj sicer počnete, ko ste doma skupaj s partnerjem? Imate kak nov hobi, ste morda postorili kaj, za kar prej ni bilo časa?
Pol meseca sem urejala fotografski arhiv -– svojega, sinovega, družinskega, zdaj me pa čaka urejanje dokumentacije. Glede na to, da je moj drugi poklic zgodovina, imam gotovo spet za kakšen mesec dela. Pa z Mitjo obnavljamo že pozabljene plese. Dvakrat po pol ure na dan.
In če končava z znanimi besedami »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo« ... Kakšen bo po vašem mnenju svet po tem najbolj temačnem obdobju, ki se je dotaknil prav vseh?
Srčno upam, da ne več tako površinski, da bomo bolj globoko pogledali drug v drugega in se tudi kot narod, kot skupnost, malo bolj zavedali svoje odgovornosti. Nenehno poslušam od vsevedov, kako je nacionalnost »passe«, da smo vsi državljani tega sveta, da niti narod niti država nista več pomembna. Da je treba živeti globalno. Ali res? Opažam, da se Slovenci z vsega sveta vračajo domov. V Slovenijo. Pa saj bi verjetno tudi drugje zanje znali poskrbeti, mar ne? Torej nacionalnost le nekaj pomeni. Želijo torej biti v skupnosti, ki govori njihov materni jezik, želijo, da zanje, če bo treba, poskrbijo naše zdravnice in zdravniki. Želijo biti preprosto doma, med svojimi ljudmi. Upam, da se bodo ta občutja iz časov epidemije tudi po njej, ko bomo stali na pragu 30-letnice naše države, prelevila v ponos, radost, in če hočete, neki spoštljiv in zavezujoč odnos do te naše države in edine domovine, ki je čisto zares samo naša.
★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★
