Novice Svet24

"Epidemija covida 19 je v vseh evropskih državah, tudi v Sloveniji, razkrila marsikaj, kar je v zdravstvu dobrega, pa tudi določene slabosti, ki jih bo potrebno popraviti," je na današnji novinarski konferenci dejal Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko.

Robert Balen

Po Voljčevih navedbah je pri nas največje povečanje okužb mogoče zaznati v skupini ljudi, starejših od 80 let. V tej skupini ima večina ljudi kronične bolezni, s katerimi sicer lahko kontrolirano živijo, a so mnogo bolj dojemljivi za okužbe, pri infekcijah pa imajo tudi večje težave. "Vsak infekt pri tej skupini je izredno nevaren," je dejal Voljč. "Potrebno je bilo reagirati takoj, da se ni razširil, žal se v nekaterih domovih je."

Ob tem si je upokojeni zdravnik zastavil vprašanje, ali je starejše prebivalstvo v Sloveniji zdravstveno diskriminirano. Po njegovem mnenju ni, saj vidimo, da je struktura obiskovalcev zdravstvenih domov in bolnišnic pretežno stara. Vseeno pa meni, da diskriminacija obstaja na treh področjih.

Prvič, gre za diskriminacijo, ki je posledica podhranjenih domov za starejše občane. Zanje "že leta govorimo, da so kadrovsko podhranjeni in da se s tako malo kadra ne da vzpostaviti takšnega zdravstvenega nadzora, ki bi si ga želeli." Drugič, v Sloveniji, kljub temu, da imamo eno izmed najhitreje starajočih družb v Evropski uniji, sploh nimamo geriatrije - stroke, ki se ukvarja z boleznimi, ki so tipične in značilne za stare ljudi. "Naši zdravniki sodelujejo v evropskih združenjih geriatrije, a pri nas nimamo te specializacije," je dejal Voljč in poudaril, da to ni vprašanje za politiko, ampak za stroko. Tretjič so stari diskriminirani na področju paliativne oskrbe, ki je pri nas podhranjena, a si danes "oskrbe starejšega bolnika brez paliativne oskrbe praktično ne moremo več zamisliti."

Voljč je zato izrazil upanje, da bo epidemija postala tudi apel slovenski družbi in zdravstveni politiki, da se loti vseh treh vprašanj.