Ranko Babić je nadvse zabaven človek. Pred kamero, na odru, doma, na družbenem omrežju, tudi tedaj, ko je sam s seboj. Seveda intervju z njim ne more potekati v resnem tonu. Sprehodite se skozi najin klepet, v katerem boste izvedeli, kako se je rodila predstava, kakršne Slovenija doslej še ni videla. Huh, to leto bo v Špas Teatru zagotovo zelo pestro in veselo!
Ranko, tole je pa hoja po robu. (Ranko se pretvarja, da resno prikima.) V pravkar »pečeni« predstavi Kriza srednjih let brez zadržkov na humoren način razgaljate najbolj intimne delčke svojega življenja. Pa ne le svojega, ves čas sem namreč čakala, ali bo od nekod zagrmel glas vašega očeta, oprezala pa sem tudi, ali bo na oder prihrumela Nataša. No, ni ju bilo na spregled. (smeh) Povejte mi, ste imeli kaj treme, kako bo vse skupaj sprejelo vaše prvo občinstvo?
Uf, trema je bila prisotna od prve vaje za novo predstavo. Ampak na koncu je bilo vse »top«. Natanko tako, kot sem si zadnje leto predstavljal, ko sem razmišljal o novi predstavi.
Kriza srednjih let še zdaleč ni običajna razvedrilna predstava, ki poskuša občinstvo nasmejati s splošnimi življenjskimi pripetljaji. Gre za zelo intimno avtobiografsko komedijo, ki nasmeji do solz, razgiba trebušne mišice, nas sprehodi skozi trenutke razsvetljenja (ojoj, tako je tudi pri naju!) in hkrati osupne (saj tega ni rekel na glas!). Koliko resnice se pravzaprav skriva v predstavi?
Če sem govoril, da je pri Moški copati 90 odstotkov resnice, je je tukaj sto odstotkov. Vse je res. Začinjeno s humorjem, da je lažje in prijetneje poslušati, sicer pa je vse res. Hotel sem opisati svoje občutke, razmišljanja, težave, s katerimi se spopadam ... Vidim, da mi je uspelo.
Ste se med snovanjem programa posvetovali z »zvezdami« predstave oziroma ste jih seznanili s tem, da bo beseda tekla tudi o njih? Če ste, kako so se odzvali?
(glasen smeh) Žena je seveda vedela, da bom govoril o njej, in mi je dala dovoljenje. Drugi »udeleženi« pa so se pač morali sprijazniti s svojimi vlogami. Še posebej oče, ki si še ni ogledal predstave, tako da na njegov komentar pravzaprav še čakam.
Vaše pripovedovanje o otroštvu je zelo slikovito, mnogi smo ob tem tudi sami zajadrali v 80. leta in med krohotanjem obujali sorodne spomine. Se mi je pa med predstavo porodila misel, da bi bilo zelo zanimivo spoznati vaša starša. Kakšna sta, če zanemarimo vse humorne začimbe?
Rekel bi, da sta klasična, »stereotipna« starša iz delovnega razreda, ki sta prišla iz Bosne v Slovenijo v želji po boljšem življenju. Sta stare šole, delavna, držita se pravil in se še danes »matrata« s slovenščino. (smeh)
Med vašim pripovedovanjem smo si ju zlahka predstavljali. Nam pokažete njuno fotografijo, da ju malce bolje spoznamo?
Joj, ti naši Bosanci niso za te »fore«, tako da za zdaj žal ne bo šlo. (smeh) Mogoče pa ju kdaj v prihodnosti prepričam v nasprotno. (smeh)
Prav, potem pa mi povejte, ali vaša mama še vedno tako zavzeto vlaga papriko, da odišavi pol blokovskega naselja.
Hvala bogu je končala z vlaganjem, ker se ji ne splača več. Zdaj, ko dobiš kozarec paprike za nekaj deset centov, je vlaganje potrata časa.
Kako pa se je na vlogo v predstavi odzval vaš tako imenovan varnostni inženir, torej starejša hčerka Taja? Ji pozornost godi?
Uf, po Moški copati je bila zelo jezna name, ker sem menda govoril o njenih osebnih stvareh in so se ji ljudje smejali. Tako da sem se pred novo predstavo največ pogovarjal prav z njo. Moral sem ji vse pojasniti, tako da mi je potem le dala zeleno luč, da lahko govorim šale na njen račun. Naporno je pisati scenarij, če moraš ves čas prositi za dovoljenje svoje družinske člane. (smeh)
Ste staršem in soprogi končni izdelek predstavili pred javnim skokom na oder?
Ne, nisem. Pravzaprav predstave nihče ni videl pred gledalci – niti jaz ne, ker sem jo zmeraj vadil po kosih in nikoli v celoti.
Kako ste prepričali Natašo, da bo skrajno zanimivo, če svetu zaupate vajine intimne posteljne dogodivščine?
Ona je mene že tako zelo navajena, da ji je to postalo normalno. Jaz ji namreč ves čas govorim, da je to moja terapija in da bo obema pomagalo, če dam to na odru iz sebe. Ker bom potem bolj miren doma – in res je tako. (smeh)
Moram vas vprašati: sta se z Natašo kaj lovila v zaodrju po tem, ko ste občinstvo osupnili z razkritjem, da najraje seksa, ko je zaprta?
To je »fora«, ki je vse do zadnjega čakala na zeleno luč. Prav prosil sem jo, ali jo lahko uporabim. Sem ji rekel: »Glej, če bo srednje smešna, je ne bom uporabljal, če se bodo ljudje krohotali, pa mi moraš dovoliti, da jo uporabljam, prosiiiiiim!« In je rekla: »V redu, ampak če se bodo res smejali.« Potem sem jo preizkusil, ljudje so znoreli, jaz pa sem dobil dovoljenje.
Za vami je zdaj že nekaj predstav. Ste zadovoljni z odzivom občinstva? Glede na to, da so med gledalci tudi vaši prijatelji, ste najbrž tudi od njih izvedeli, kakšen vtis puščate ob razgaljanju družinske intime …
Res sem mislil, da bo Moško copato težko preseči, ampak mi je očitno uspelo, vsaj po odzivu prijateljev. Vsi so bili namreč navdušeni nad mojo iskrenostjo in sproščenostjo ob žgečkljivih temah ter seveda ob tem, da celo predstavo hodim po robu in ne padem čezenj. (smeh) Drugače pa je odziv občinstva res izjemen, predstava je razprodana 14 dni vnaprej, tako da me čaka delovno leto, ki se ga zelo veselim.
Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 43, 24.10.2019
