Po prepričanju tožilstva je Racman upnike oškodoval s prodajo kompleksa kinodvoran, s katerimi je imela banka zavarovane terjatve.
Okrožna državna tožilka Renata Vodnjov na ljubljanskem okrožnem sodišču danes še ni predstavila obtožnice, dejala pa je, da dejstvo, da je družba SIP nepremičnine nedavno poravnala kupnino za kompleks, ne spremeni okoliščin, saj je bilo "to le eden od indicev, ki so v igri". Vsi dokazi bodo, kot je dodala, presojani v sledečem dokaznem postopku.
Poleg Racmana je v tej zadevi kaznivega dejanja obtožen tudi direktor družbe SIP nepremičnine Davorin Vidmar in omenjena družba kot pravna oseba. Vidmar zaradi zdravstvenih težav danes na sodišče ni prišel, zastopnik družbe pa krivde ni priznal. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 30. maja, če bo do takrat že izveden predobravnavni narok za Vidmarja.
NLB naj bi Racmana in Vidmarja kazensko ovadila zaradi prodaje kompleksa kinodvoran v ljubljanskem BTC, ki so jih Kolosej kinematografi prodali družbi SIP nepremičnine in s tem preprečili, da bi nepremičnino prodala banka, ki je imela s kompleksom zavarovanih več kot 12 milijonov evrov terjatev do Koloseja. Racman naj bi družbi stavbo izročil brez nadomestila ali odškodnine za uporabo objekta do plačila kupnine ter brez soglasja hipotekarnih upnikov.
Družba Kolosej kinematografi je bila prek družb Auctor in Adriatic Invest v lasti Racmana. Ustanovljena je bila leta 1999, ko je bila njena poglavitna dejavnost kinematografska dejavnost, družba pa je nato v naslednjih letih investirala v kinocentre, objekte z več dvoranami. Od leta 2011 se je ukvarjala z upravljanjem lastnih in najetih nepremičnin ter oddajanjem poslovnih prostorov v najem.
Januarja 2015 je šla družba v prisilno poravnavo, aprila 2016 sprva uspešno prestala zahtevo za stečaj, ki jo je vložila NLB, nato pa je oktobra 2016 višje sodišče družbo poslalo v stečaj.
Na začetek stečaja sta ustavno pritožbo vložila družba Onisac, ki jo je takrat še zastopal Racman, in družba Kolosej zabavni centri. Ustavno sodišče je nato maja 2017 razveljavilo odločitev višjega sodišča, ki je družbo poslalo v stečaj, in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Višje sodišče je tudi v ponovnem odločanju julija istega presodilo, da je treba prisilno poravnavo ustaviti in začeti stečaj.
