»Če nimaš svojega profila, preprosto ne obstajaš. Ta naša logika je popolnoma zgrešena in žalostna, a je postala resničnost. Obsedenost z nenehnim nalaganjem fotografij in kazanje sebe kot uspešnega produkta sta mi nekega dne dala misliti. Začela sem se zavedati, da ta zlagan svet in iluzija nista resnična. Zavajanje popolnosti in praznjenje svoje vere vase. To ni tvoja resnična podoba, to nisi ti. Zato sem se odločila, da se začnem odvajati od te novodobne droge. Zdi se smešno, a je še kako resnično.«
Telefon je torej dala na stran in začela zares doživljati okolico in resničnost. »Kaj me briga, kaj drugi objavljajo, kje so in kaj delajo. Naj počnejo, kar želijo, naj bodo srečni, naj živijo svoje življenje, jaz pa bom svojega, brez potrditve drugih,« pravi in svetuje drugim mladim, naj storijo enako. »Morali bi se začeti zavedati, kako zasvojenost z omrežji škodi vsem odnosom okrog nas, naši ustvarjalnosti, osebnosti, veri vase in predvsem samopodobi. Gledaš 'sfotošopano' fotografijo in si žalostna, ker ti nisi tako popolna,« priznava, čeprav ima tudi sama na svojih profilih fotografije, ob katerih ji dekleta gotovo zavidajo njeno podobo. To je torej začarani krog – ti zavidaš nekomu drugemu, nekdo drug tebi. »Je to način današnjega obravnavanja lepote in ljubezni? Vrednotimo se na podlagi všečkov in sledilcev, vedemo se kot roboti brez srca in duše. Zaradi takšnega ravnanja je še več verbalega nasilja, motenj hranjenja zaradi nezadovoljstva, nizke samopodobe, depresije, stresa.« Danes se Laura zaveda, da so objem, nasmeh in pogovor ob kavi več vredni kot všeček, sončni vzhodi in zahodi z nekom, ki ti je pri srcu, pa pomembnejši od objave nove fotografije. »Resničnost je veliko slajša in lepša kot zlagan svet na družbenih omrežjih. Ne dovolite si, da bi vas čas odnesel in da ne bi živeli svoje mladosti izven ekranov,« za konec poudari.
