Počena pnevmatika, prazen akumulator, obstanek na avtocesti brez goriva so samo nekateri od takih scenarijev. Povprašali smo znane Slovenke in Slovence, kako se oni spoprijemajo s takšnimi težavami. Kličejo asistenco, se menjave pnevmatike lotijo sami, prosijo za pomoč partnerja, prijatelje? Zanimalo pa nas je še, kakšen je njihov odnos do vožnje in avtomobilov na splošno.
Špela Grošelj
»Moram potrkati na les, da kakšnih strašnih situacij z avtomobilom niti nisem imela. Le enkrat mi je zmanjkalo bencina, ker se mi je pokvaril števec in torej nisem vedela, da se že dolgo vozim na rezervi. Takrat sem klicala prijatelja Žigo, ker je živel bližini, da mi je pomagal, pripeljal bencin, ga natočil in sem se peljala naprej. Če bi se kaj bolj resnega zgodilo, bi zagotovo najprej klicala fanta Grego, potem pa bi urejala naprej.«
Kataya
»Zaprla sem si ključe v avto, čisto po nesreči. Poklicala sem asistenco, seveda, kaj bi drugega. Zdelo se mi je smešno, saj je takšne stvari treba jemati s humorjem. Šla sem na kavo v bližnji lokal in se zmenila, da bom pozneje plačala, saj sem seveda tudi torbico z denarjem zaklenila v avto. Potem sem še nekaj spila in kmalu so že prišli in rešili moj avto. Danes gledam na to kot na zabaven dogodek in nekaj, kar rada povem drugim, ko se je treba sprostiti in na nekaj neprijetnega pogledati s humorjem.«
Ana Klašnja
»A ste to bili vi? Ker se mi je zgodilo ravno danes zjutraj, da smo se vsi trije napokali v avtomobil, ko Miha vpraša: 'Ana, kaj pa je s tvojim avtom?' Pogledam in vidim, da je spustila zadnja desna guma. Pa sem čisto normalno vozila ves vikend. Ne vem, kaj se je zgodilo. Sicer pa sem, če se je kaj zgodilo z avtom, vedno poklicala očija ali Miho. No, pa še nekaj: večkrat se mi je že zgodilo, da sem se hotela usesti v napačen avto. To se ti lahko zgodi, če preveč menjaš avtomobile.«
Aleksander Prosen Kralj
»Avtomobil je zame nuja, AMZS pa pokličem v tisti res skrajni sili, ko ni več izhoda. Stvari, kot so menjava gum, olja, zaganjača in vsega drugega, opravim sam. To vedo samo moji bližnji prijatelji, a ko je z avtom kar koli narobe, vedno pokličejo mene. Pred časom sem šel prijatelju vžgat avto na kable, ker se je z nekom 'muckal' nekje na nekem polju. Ko sem prišel do njiju, sem odprl pokrov motorja, da bi preveril, kaj se dogaja, in prijatelj mi je ves začuden dejal: 'Kaaaj, a to je tudi v avtu?' Prvič je videl motor avtomobila!«
Jernej Kozan
»Vožnjo z avtom imam rad in avto mi na srečo redko povzroča težave. Najraje jih rešujem sam, če res ne gre drugače, pa pokličem mehanika in mi pomaga po telefonu. Najhujša nezgoda z avtom se mi je zgodila, ko sva šla s punco na izlet v Bratislavo. Avto sva parkirala v garažni hiši nakupovalnega središča. Po nekaj urah sva se vrnila nazaj, in ko sem avto želel vžgati, se ni zgodilo popolnoma nič. Lučke so posvetile, avto pa ni vžgal. Tudi akumulator je delal normalno. Popolnoma nič mi ni bilo jasno. Poklical sem mehanika, ki mi je rekel, naj malo udarim pod volan. Prvič ni delovalo, ko pa sem ponovil večkrat, je avto vendarle vžgal. Od srca se mi je odvalil ogromen kamen.«
Matjaž Očko
»Veliko sem v avtu in obožujem vožnjo, a samo čakam dan, ko bo šlo na cesti nekaj narobe, ker po vsem tem času že skoraj mora iti – imam namreč veliko srečo, da sem v osemnajstih letih, odkar imam izpit, imel le en primer predrte pnevmatike. A to se seveda ni zgodilo na dela prost dan, temveč ravno sredi fotografiranja poroke. Gume potem sicer nisem zamenjal sam, saj bi v vsakem primeru moral k vulkanizerju, bi jo pa, če bi to bilo potrebno. Sem pa enkrat klical asistenco, ko se mi je pokvaril avto. Bilo je na poti z morja, poln prtljažnik, hčerka še v otroškem vozičku. Samo upal sem, da mi bodo nadomestni avtomobil pripeljali čim hitreje in da bo dovolj velik, da bomo lahko vse skupaj le preložili in nadaljevali vožnjo.«
Klemen Mramor - Clemens
»Pravzaprav se bojim dogodka, ko bom ostal na cesti, in trkam na vse mogoče, da je za zdaj z avtom in menoj še vse super, da ni bilo nobenih nesreč ali česa podobnega. Me pa kdaj kdo prepozna v avtu in med vožnjo začne mahati, ob čemer se malo ustrašim, ker če ljudje niso pozorni na cesto, se na koncu lahko zaletijo vame. Zdaj ne vem, morda so to oboževalci, mogoče pa samo grdo vozim in mahajo, da naj se speljem.«
Teja Jeglič
»Obožujem vožnjo in hitre avtomobile, težave z avtom pa najraje rešujem sama, razen ko res ne gre drugače. Neka anekdota je izpred nekaj let, ko sem imela še avto, predelan na plin. Z mami sva se odpravili v Ljubljano na masažo, in ker se mi je grozno mudilo, nisem uspela natočiti goriva in plina. Nazaj grede sva bili namenjeni na prvo bencinsko črpalko, a je avto seveda začel cukati in ugašati en kilometer pred njo. Nekajkrat je ugasnil sredi ceste. Poskušam s plinom, nič, nato z bencinom, tudi nič, obstaneva sredi križišča v Ljubljani, vsi hupajo. Začneva potiskati avto, da bi ga premaknili stran od vozišča. Stekla sem po bencin, se vrnila vsa zadihana in videla mami, kako vsa nesrečna sedi ob avtu, trobljenje pa se je še kar nadaljevalo. Tega ne bom nikoli pozabila!«
