Na hrvaških cestah je lani umrlo 331 oseb, kar je za sedem odstotkov več kot v letu 2016. Negativen trend se nadaljuje tudi letos, saj je do sredine februarja v prometnih nesrečah umrlo 27 oseb, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so opozorili hrvaški prometni strokovnjaki.
Hrvaški program varnosti cestnega prometa si je zastavil cilj, da bodo do leta 2020 znižali število smrtnih žrtev v prometu na 213 umrlih letno, a so lanski in letošnji kazalci potrdili, da se glavni cilji strategije ne uresničuje. Nacionalni program je predvideval, da bodo lani imeli največ 277 umrlih na cestah.
Na Hrvaškem so letos do 15. februarja v prometnih nesrečah umrle štiri osebe več kot v enakem obdobju lani, je na opozoril generalni sekretar združenja Varnost v prometu Georg Davor Lisicin. Lisicin je spomnil, da se je letos število smrtnih žrtev na hrvaških cestah zvišalo, še preden so snežne razmere dodatno ogrozile varnost v prometu.
V službi za varnost prometa hrvaške policije so ocenili, da je 331 mrtvih v prometu "zgornja meja, ki si jo Hrvaška lahko privošči". Napovedali so dodatne preventivne in izobraževalne ukrepe.
Več žrtev med otroci
Posebej so zaskrbljeni, ker je lani v prometnih nesrečah umrlo osem otrok, v primerjavi z dvema smrtnima primeroma otrok v letu 2016. Dve tretjini otrok je umrlo, ko so bili potniki v vozilih, ker njihovi starši niso spoštovali predpisov o prevozu otrok, je še navedla policija.
Hrvaški prometni strokovnjaki menijo, da ne bo pozitivnih premikov brez korenitih sistemskih sprememb. Med drugim so izpostavili, da je na Hrvaškem 208 oseb umrlo na kraju nesreče, 123 med prevozom v bolnišnico ali v 30 dneh po nesreči. Pojasnili so, da odstotek umrlih med prevozom v bolnišnico ali v 30 dneh po nesreči v razvitih državah znaša 20 odstotkov, medtem ko je na Hrvaškem skoraj dvakrat višji.
Hrvaška je pri dnu lestvice EU, ko gre za število umrlih v prometu na 100.000 prebivalcev. Povprečje EU je bilo lani 5,5 odstotka umrlih, medtem ko je ta na Hrvaškem 7,8 odstotka.
