Z modnim oblikovanjem je premagala travmo in danes skozenj izraža najgloblja čustva, od ženskih kosov pa se je postopoma usmerila k moški modi, ki jo z veseljem nosijo tudi ženske. Obiskujejo jo tako študenti kot znani Slovenci.
Petja Zorec je rada ustvarjala že kot otrok, zato je bilo nadaljevanje šolanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje, logična izbira. »Šola spodbuja ustvarjalnost in te nauči nekih veščin, težava je le v tem, da si takrat še zelo mlad in nimaš razvite lastne identitete. Vseeno pa sem dobila dovolj spodbude, da sem se potem odločila za študij na Naravoslovnotehniški fakulteti.« Ključna oseba na dodiplomskem študiju je bila njena mentorica Nataša Peršuh, ki jo je spoznala ravno v težkem življenjskem obdobju. Preživljala je namreč družinsko tragedijo, Nataša pa ji je pomagala, da je skozi oblikovanje izrazila svoja čustva in s tem odkrila ljubezen do mode. »Moda je moje zdravilo, to še danes rada poudarjam,« pove. »A nanjo se gleda malo bolj trivialno in ljudje ne razmišljajo toliko o tem, da so lahko v ozadju neprijetne zgodbe ali globlji pomeni.«
Pri oblikovanju vedno izhaja iz čustev. »Po kolekcijah, ki sem jih do zdaj ustvarila, že vidim, da vedno izhajam iz takšnih in drugačnih odnosov z moškimi. Morda zato tudi delam moško modo. Poskušam pa reči vedno obrniti vsaj malo na humor, tako da vsako stvar, ki me teži, razčistim na neki pozitiven način in končam s smehom, ker se mi zdi, da je to edini način, da se z nečim sprijazniš.« Sicer pa ji težka obdobja in negativna čustva pogosto služijo kot motivacija za snovanje kolekcij. »Kadar imam najbolj žalostne trenutke ali sem najbolj čustvena, si v enem večeru pogosto zamislim koncept kolekcije. In potem tako padem v to, da sem že čez eno uro popolnoma skulirana.«
Zadnja leta študija je Petja preživela kot del kolektiva Young @ Squat, podmladka ekipe Squat, pod okriljem Nataše Peršuh in Zorana Garevskega. »Osem svojevrstnih ljudi, vsak s specifično estetiko, ki smo se med seboj zelo spodbujali. Ogromno smo hodili tudi po Evropi, po raznih modnih festivalih … Res lepi, na neki način tudi še brezskrbni časi,« opiše to obdobje. Streznitev je prišla, ko se je morala po koncu študija postaviti na noge in s svojo lastno znamko stopiti na samostojno pot. Dobila je mesto asistentke na fakulteti, kar ji je prehod nekoliko olajšalo, vseeno pa vsakdan modne oblikovalke, ki mora grajenje lastne znamke usklajevati z rednim delom, ni najlažji. »Sčasoma se bom morala razširiti in nekatere stvari predati naprej, a je to težko, ker sem perfekcionistka in sem prepričana, da lahko, na primer, samo jaz kupim ustrezno zadrgo. Ampak dolgoročno ne moreš delovati tako, ker potem pač nimaš življenja.«
In tega si Petja gotovo ne želi, kajti poleg mode uživa še v številnih drugih stvareh, zlasti na področju športa. »Včasih sem trenirala plavanje, pri srcu mi je tudi deskanje, igram golf, hodim v hribe, tečem. Sem zelo športen tip človeka, na splošno pa se rada ukvarjam z različnimi rečmi, saj bi se mi zdelo škoda, da bi v življenju prišla do točke, ko bi rekla – jaz pa tega ne znam.«
