Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je lani spet ugotovil povišano vsebnost svinca v krvi pri petini otrok iz občin Mežica in Črna na Koroškem. Obe območji sta industrijsko degradirani, kar je posledica 300 let rudarjenja v zgornji Mežiški dolini oziroma delovanja težke industrije v občini Ravne na Koroškem, ki je industrijsko središče Mežiške doline.
Odlok o sanaciji Mežiške doline je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sprejelo že leta 2007. »S tem odlokom je za izvedbo sanacijskih ukrepov namenjenih 13,400.000 evrov, in sicer za obdobje 2007–2022,« pojasnjujejo na MOP. Zapletlo se je zaradi varčevalnih ukrepov, sprejetih v obdobju gospodarske krize, zaradi česar je del finančnih sredstev začasno izpadel, župana obeh občin pa skrbi, da ta sredstva ne bodo na voljo za počrpanje v obdobju, ki se izteče do leta 2022.
Dva obljubljena milijona premalo …
»Ti zneski so bili predvideni v sklopu te časovnice. Pod črto zdaj ugotavljamo, da je država v obdobju preteklih let izplačala za dva milijona premalo denarnih sredstev,« pojasnjuje župan Mežice Dušan Krebel. Pri tem sicer priznava, da je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen temu vprašanju le namenila pozornost: »Ta manko izhaja iz prejšnjih obdobij, v zadnjih treh letih in pol, vključno z letom 2018, so te stvari potekale dokaj normalno.«
… potrebovali pa bi še dodatne tri
»Na nivoju obeh občin bi potrebovali dodatne tri milijone,« ocenjuje Krebel na podlagi lanske ponovne preverbe vseh dodatnih ukrepov, ki bi bili potrebni za učinkovito sanacijo.
Zakon ali odlok?
Kri je koroškim županom zavrela tudi zaradi začetka zakonodajnega postopka zakona o sanaciji Celjske kotline. Ta zakon naslavlja podobno problematiko, kot jo trpijo v Mežiški dolini, vendar na precej višji regulativni ravni. »Očitno je v sistemu, kjer se občasno krši ustava, zakon bolj trdna oblika kot odlok. Tudi odlok je čisto ustrezna oblika, če se bodo držali obvez,« je oster Krebel, ki sicer ne nasprotuje temu, da v Celju za rešitev svojega problema pridobijo zakonodajni okvir.
Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak pa opozarja na dodatno težavo. Z odlokom lahko »saniramo samo javne površine, in ne zasebnih površin, ki pa so kljub temu degradirane. Prah ne pozna meja, gre povsod,« je povedala po telefonu.
»Zdaj ko se je osnutek zakona za Celje zgodil tako na hitro in šel v proceduro, smo tudi mi dvignili glas, da se za isto stvar uporabljajo različni metri,« je kritičen Krebel.
MOP ima za to vprašanje le malo posluha, odgovorili so nam, da je sanacija degradiranih območij urejena z obstoječim zakonom o varstvu okolja, zato »ni treba pripravljati posameznega zakona o sanaciji določenih območij v Slovenji«.
O sredstvih bodo razmišljali po dodatni študiji
Na našo poizvedbo, ali bodo obema občinama namenili dodatna denarna sredstva za sanacijo, MOP odgovorja, da bo to odločitev sprejeli po tem, ko bo NIJZ pripravil poglobljeno – prevalenčno študijo. »Študija je pomembna v smislu bolj kakovostne primerjave stanja in ocene doseženega napredka. Takšna študija omogoča več analiz v širši populaciji otrok, kar omogoča trdnejše zaključke, kot vsakoleten monitoring vsebnosti svinca v krvi otrok,« so nam odgovorili na ministrstvu.
Na NIJZ sicer pojasnjujejo, da je njihova območna enote Ravne na Koroškem študije v preteklih letih zaradi premalo denarnih sredstev izvajala v omejenem obsegu, vendar je obseg sredstev za leto 2018 predviden v normalnem.
