Za Manco Špik je bilo minulo leto zelo pomembno. Morda ne tako prelomno kot leto prej, ko je rodila svojo hčerko Lano, po drugi strani pa je lani spoznala, da jo je prav materinstvo zelo spremenilo. Prvi koraki in prve besede njene Lane so tako pika na i spoznanju, da je njeno življenje veliko lepše, odkar je mama, in da se je tudi osebnostno spremenila.
»Lana bo marca dopolnila dve leti. Ker še ni v vrtcu, dopoldneve preživljava skupaj in se zabavava, pospravljava doma. Zelo sva navezani druga na drugo. To so zame čarobni trenutki,« pravi Manca, ki si je izkušnje z otroki nabirala že prej s svojimi tremi nečaki. »Vedno sem jih imela zelo rada, bila do njih pozorna in si zanje vzela veliko časa. Ampak kaj je pravo materinstvo, sem spoznala šele z Lano,« pravi. »Od njenega rojstva gledam veliko drugače na vse otroke, mamice in živali. Ne vem, zakaj, ampak odkar imam njo, sem še rahločutnejša do živali. Opazila sem, da imam veliko več empatije do vseh okoli sebe. Saj ne, da prej ne bi bila empatična. Morda samo tega nisem znala toliko pokazati, saj sem zelo introvertirana. Odkar imam Lano, si upam povedati, kaj si mislim o stvareh. Sem samozavestnejša, kar si res štejem v velik plus. Zdaj si mislim tako: lahko mi vzamete vse – meni je dovolj, da imam Lano! Zanimivo je, da sem zato bolj odprla srce in so se stvari postavile čisto drugače,« pravi Manca. »Zdaj se res zavedam, kako lepo poslanstvo je biti mama.«
