Aleš in Anja Hrvatin sta skupaj že štirinajst let. Takrat je skupni prijatelj dal Alešu Anjino številko, češ da pozna eno luštno punco, ki bi bila kot nalašč zanj. »Sprva je bil malce neroden in ni takoj poklical niti poslal sporočila. Končno pa se je ojunačil in hitro sva si postala všeč,« se spominja Anja, ki prihaja iz Planine pri Postojni in dela v proizvodnji v tovarni v Postojni, njen Aleš pa je kurjač v podjetju v Ilirski Bistrici. »Ko sva se spoznala, sva bila oba malo okrogla. Aleš je imel kar precej kilogramov manj kot danes, približno 150, meni pa je tehtnica pokazala skoraj okroglo trimestno številko. Kilogrami naju niso nikoli motili. Nasprotno, vedno sva se dobro ujela. Je krasen moški, zelo potrpežljiv, priden, odgovoren, ne pusti se izkoriščati. Je realen, včasih kar preveč, ko mene malo zanese. Obenem pa je zelo prijazen in skrben. Oba sva skromna in varčna, še posebej Aleš pazi na vsak evro in trikrat premisli, kako ga bo obrnil. Večina denarja gre za obnovo hiše, ki jo je podedoval po starših in bova vanjo morala vložiti še precej plač,« razlaga Anja, ki je svojemu dragemu stala ob težkih preizkušnjah. Pred 13 leti mu je umrla mama, nato pa sta dolgo skrbela za njegovega bolnega očeta. »Pri tem sva pozabila nase. Ko so prišli problemi, sva šla po tolažbo v hladilnik, namesto da bi se pomenila sama s seboj in drug z drugim. Kilogrami so se nabirali. Vsake toliko sva šla na kakšno dieto, a nič ni zares pomagalo.« Nekega večera letos spomladi sta se tehtala in videla, da je vrag odnesel šalo. Obema se je nabralo toliko kilogramov, da sta resno zdravstveno ogrožena.
Rešilna bilka
Predvsem Aleš. »Ko je videl reklamo za šov, je takoj vedel, da je to njegova edina možnost. Naslednji dan se je prijavil. Tudi sama sem izpolnila prijavnico in upala, da me bodo sprejeli. Žal pa se je končalo tako, da so sprejeli samo njega, saj jaz nisem dobila prostih dni v službi. Vesela sem bila zanj! Čeprav ni pretirano romantičen moški, mi je pred odhodom v šov kupil metrskega plišastega medveda, h kateremu se lahko stisnem namesto k njemu. Ko ga gledam na televiziji, mi poka srce. Po eni strani sem vesela, da je dobil priložnost, po drugi pa vidim, kako ga bolijo kolena od nenadnih obremenitev, kako je utrujen. Komaj čakam, da ga vidim. Pred dvema letoma sva se po dolgih letih koruzništva poročila v Slovenj Gradcu. Bili smo samo štirje – midva in priči. Takrat sva si obljubila, da si bova stala ob strani v dobrem in slabem. Ker nisem mogla v šov, sem se odločila sama nekaj storiti. Vpisala sem se v fitnes, kjer se mučim s svojimi kilogrami,« nam je zaupala Anja, ki komaj čaka, da objame svojega moža.
