Vlada ni dosegla soglasja o interesu Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Ahmadu Šamiju, je danes povedala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Točko so umaknili z dnevnega reda in vlada je razpravo o tem končala. Postopek deportacije Šamija pa po njenih besedah ni bil nikoli ustavljen.
Vlada je danes po besedah Kozlovičeve na predlog urada za oskrbo in integracijo migrantov razpravljala o predlogu glede morebitnega interesa Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v skladu z 51. členom zakona o tujcih. Možnost odločanja po tem členu je namreč v minulih dneh napovedal premier Miro Cerar.
V razpravi so člani vlade razpravljali tudi o drugih možnostih za urejanje statusa Ahmada Šamija, a je bilo ugotovljeno, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti nobene od teh pravnih podlag.
Šest mesecev za deportacijo
Na vprašanje, ali to pomeni, da bo Šami v kratkem deportiran iz Slovenije, je Kozlovičeva odvrnila, da ta postopek ni bil nikoli ustavljen, rok za izvedbo pa je šest mesecev.
Kot je še zatrdila, Cerar ni nikoli pozval k zaustavitvi postopkov ali k temu, da bi organ sprejel drugačno odločitev. V torek pa je bil Šami po besedah Kozlovičeve le pozvan v azilni dom, da se ga seznani s tem, v kakšnem postopku je. Izročitev se po njenih besedah izvrši dogovorno, torej ko so organi obeh držav - v tem primeru Slovenije in Hrvaške - dogovorjeni za izročitev.
Tudi na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili, da predaje Šamija v torek ni bilo, saj do njegovega dejanskega prihoda v azilni dom ni bilo jasno, ali se bo povabilu odzval. Tako mu je bil ob tej priložnosti celovito predstavljen njegov položaj, nadaljnji postopki, pozvan je bil k odzivnosti pri pozivu na predajo Hrvaški. Prav tako je bil seznanjen z morebitnimi posledicami na njegovo neodzivanje, so navedli na MNZ in dodali, da bo nadaljnje postopke vodila pristojna služba ministrstva.
Vlada torej konsenza ni dosegla, o vsem ostalem pa odločajo naprej upravni organi. "Če bo nova vloga, bo organ ponovno odločal, če tega ne bo, pa sledi zaključek postopka, ki ni bil nikoli prekinjen," je ponovila Kozlovičeva.
Da bo vlada danes razpravljala o Šamiju, so sicer dopoldne po sestanku koalicije že napovedali koalicijski partnerji. Iz urada za komuniciranje so nato pojasnili, da širitev dnevnega reda ni bila sprejeta, potem pa je vlada o tem vendarle razpravljala celo več ur, sicer z dvema prekinitvama.
Kot je zatrdila Kozlovičeva, ni šlo za politično razpravo po strankah, pač pa so razpravljali le o tem, ali je zadosten interes Slovenije, da mu prizna ta status.
Ustavna obtožba menda ni vplivala
Kozlovičeva je še ocenila, da v sredo vložena ustavna obtožba zoper Cerarja ni vplivala na današnjo razpravo na vladi. "Vse tri koalicijske stranke so se strinjale, da ni utemeljena," je pojasnila.
SDS je namreč zoper Cerarja vložila ustavno obtožbo, saj so prepričani, da je Cerar zlorabil položaj, ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe o deportaciji Šamija. Poslanec SDS Vinko Gorenak se je na na današnje dogajanje na vladi že odzval na Twitterju in ocenil, da je prav to dejanje "dokaz, da sta bila zakon in ustava v torek dokončano kršena". Za zdaj predloga SDS ni podprla še nobena od poslanskih skupin, Cerar pa ga je označil kot poskus diskreditacije njega in vlade.
Poslanca Levice Miho Kordiša in poslanca SD Jana Škoberneta, ki sta Šamija v torek odpeljala v DZ, pa je doletela kazenska ovadba. Zanjo se je odločil predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS Mihael Letonje, poslal pa jo je na generalno policijsko upravo in vrhovno državno tožilstvo. Prepričan je namreč, da sta poslanca prekoračila svoja pooblastila in s tem postavila pod vprašaj pravno državo.
Kritično so se na dogajanje v primeru Šami odzvali tudi v Združenju policistov Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, jih "žalosti dejstvo, da je nad neodvisnostjo policistovega dela, ki ga opravlja, prevladala politična volja in odločitve, ki slabo vplivajo na vladavino prava in opravljanje poklica policista".
