Črna kronika

Navdih za Avsenikove melodije so bile naše pokrajine in ljudje

Alesh Maatko, Zvezde
11. 8. 2017, 17.00
Deli članek:

Nedelja bo tridnevno festivalsko dogajanje zaokrožila s slovenskim dnevom pod imenom Slovenija, od kod lepote tvoje.

Zadnji konec tedna v avgustu bo v Begunjah na Gorenjskem, rojstnem kraju evropskih glasbenih fenomenov Slavka in Vilka Avsenika, potekal že četrti Festival Avsenik, največja narodno-zabavna prireditev v Sloveniji, ki zaživi vsaki dve leti. A ker so prva dva festivalska dneva že razprodali pred poletjem, bodo za obiskovalce, ki so ostali brez sedeža pod šotorom, pripravili veliko projekcijsko platno v neposredni bližini prizorišča, prek katerega bodo lahko spremljali festival na prostem. Vsekakor največ obiskovalcev pričakujejo iz Nemčije, Nizozemske, Švice, Avstrije, Hrvaške in Italije, ki bodo v Begunjah in okoliških krajih uživali od petka do sobote. Bolj kot kadar koli do zdaj želijo dodobra spoznati kraj, v katerem je živel Slavko, in obiskati kotičke Slovenije, ki nastopajo v Avsenikovih melodijah. Letošnji festival namreč v ospredje postavlja največje uspešnice bratov Avsenik, še posebno skladbe z domovinsko tematiko. Slavko Avsenik, velik umetnik, virtuoz na harmoniki, avtor ter karizmatični in priljubljeni vodja svetovno uspešnega Ansambla bratov Avsenik, je julija 2015 po hudi bolezni umrl. Pokopan je v Begunjah na Gorenjskem, v neposredni bližini svoje domačije. Bil je komponist in instrumentalist, ki je s svojo izraznostjo in genialnostjo znal pogledati v srce in občutke zapisati v melodijo. Z bratom Vilkom, aranžerjem Avsenikove glasbe, sta pred več kot šestimi desetletji zgradila popolnoma nov glasbeni svet in veljata za nestorja narodno-zabavne glasbe. S svojim ansamblom sta tlakovala pot novi zvrsti, imenovani narodno-zabavna glasba, s katero sta spreminjala podobo evropske popularne glasbe. V Slavkovih več kot tisoč avtorskih skladbah se zrcali narodova dediščina, ki je postala pomemben del slovenske glasbene zakladnice. Prve Avsenikove skladbe so ponarodele že v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja. Izviren, dinamičen in značilen slog Slavkovega igranja, v katerega spada tudi znamenito »tresenje« harmonike, posnemajo deset tisoči ansambli po vsem svetu. Njegova glasba je pred dvema letoma proslavila šestdeseto obletnico obstoja.