Hudodelska združba je 26. junija 2014 v ljubljanskem Trnovem ugrabila 32-letno Zorico Škrbić, jo odpeljala do skrivališča v gozdu na obrobju Ljubljane, privezala za drevo in skoraj devet ur zverinsko mučila. Proti jutru so jo odpeljali v Podpeč in vrgli iz avta, zaradi hudih poškodb pa je kar tam na cesti umrla, navaja Dnevnik.
Škrbićeva je bila partnerica Dejana Vidmarja, vpletenega v rop sefov SKB. Združba je od Škrbićeve hotela izvedeti, kje je okoli 20 milijonov evrov iz ropa banke, ki jih niso nikoli našli.
Trije priznali, Milan zanikal
Željko Petrović, Blagoje Sazdov in Senad Livadić so vpletenost v ugrabitev in mučenje priznali že na predobravnavnem naroku in na podlagi sporazuma o priznanju krivde dobili 15, 14 oziroma dve leti in dva meseca zapora. Krivde ni priznal le Milan Trivković, zato so zoper njega opravili celotni dokazni postopek. Obtožen je bil, da je žrtev poprej opazoval, da bi se s pajdaši seznanili z njenimi dnevnimi navadami, bil naj bi tudi tisti, ki je avto z ugrabljeno vozil zadnji del poti v gozdu, kjer sta jo nato Petrović in Sazdov na nepredstavljivo grozljive načine mučila vso noč.
Trivković je po pisanju Dnevnika to vseskozi zanikal in po končanem sojenju tudi dočakal oprostilno sodbo. "So okoliščine, ki so sumljive, a ne pripeljejo do nedvoumnega zaključka, da je storilec res on," je na koncu razsodila sodnica Vesna Podjed. Prijatelji, ki so Trivkoviću dali alibi, sicer sodnice niso čisto prepričali, ampak po drugi strani tudi ne pokojničina mama, ki je na sodišču prav v Trivkoviću prepoznala moškega, ki naj bi enkrat, ko je bila Zorica še živa, posedal v avtu pred njenim stanovanjem. Za volanom bi lahko sedel tudi kdo drug, ki bi mu bil podoben, je menila Podjedova in dodala, da sta si Trivković in Petrović precej podobna in da ju je tudi neka druga priča zamenjala, še navaja Dnevnik.
Grožnje in fizično nasilje nad pričami
Tožilka Mateja Gončin je na sodbo že takoj napovedala pritožbo; skupaj s kolegom Boštjanom Jegličem sta na javni seji pred mesecem dni višje sodnike prepričevala, da oprostilna sodba ne more biti pravilna. Kot navaja Dnevnik, je navedla več razlogov. Med drugim je sodnikom povedala, da bi morali Zoričini mami verjeti, opozorila pa tudi na pričanja zaščitenih prič, ki so v tem postopku igrale pomembno vlogo. Po oceni tožilstva so Trivkovića obremenile, bi ga pa še bolj, če se ga ne bi bale. Njegovi prijatelji naj bi jim namreč odkrito verbalno grozili in bili tudi fizično nasilni. Eno so pred sojenjem pretepli, čez nekaj dni pa so jo poskušali še zbiti z avtom, je dejala Gončinova. In tudi, da je eden od obtoženčevih prijateljev žrtvinemu bratu priznal, da mu je moral zagotoviti alibi.
Zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je po drugi strani dejal, da bi Trivković kaznivo dejanje že na začetku priznal, če bi ga v resnici storil. Za priznanja mu je, kot je dejal, tožilstvo ponudilo dokaj nizko kazen. Toda hotel si je oprati ime, je poudaril. "Edino vprašanje je, ali lahko brez razumnega dvoma pritrdimo, da je to res storil. Menim, ne le da obstaja razumen dvom, obramba je dokazala, da ni kriv," je bil že ob koncu prvega sojenja prepričan odvetnik.
Ponovljeno sojenje
"S tem je sodba prve stopnje razveljavljena, zadeva pa je bila vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje," so za Delo potrdili na tožilstvu. Dejansko stanje po mnenju višjega sodišča očitno ni dovolj razjasnjeno. Primer bo v ponovljenem sojenju obravnavala ista okrožna sodnica.
Okrožno sodišče bo tako moralo v ponovljenem sojenju vnovič ovrednotiti pričanja prič, zaslišati še nekatere nove priče oziroma izvesti nekaj novih dokazov, prav tako si bo moralo ogledati kraj mučenja, kar je tožilstvo predlagalo že v prvem sojenju, a temu dokaznemu predlogu sodnica takrat ni ugodila. Po prepričanju tožilstva je namreč tja znal pripeljati le nekdo, ki je to območje zelo dobro poznal, kar za Trivkovića vsekakor velja, saj živi v neposredni bližini, še navaja Delo.