Le spletu nesrečnih naključij je mogoče pripisati vzroke za četrtkov popoldanski požar, ki je 52-letnemu Maksu Ankoviču uničil hišo v Plodršnici v občini Šentilj v Slovenskih goricah. Ognjeni zublji so se namreč z bližnjega travnika nenadoma razširili tudi na njegov dom, v katerega se je želel vseliti predvidoma prihodnji mesec. In to je bil že drugi požar na njegovi hiši; ogenj je pustošil že pred šestimi leti.
Gasili tri požare hkrati
Regijski center je aktiviral gasilce iz PGD Šentilj, Paloma, Velka, Ceršak in Sveti Jurij, ki so ogenj tudi pogasili.
Že ob prijavi je šlo nekaj narobe. V operativno-komunikacijskem centru naj bi namreč, to je za Svet24 potrdila podpoveljnica PGD Paloma Sladki Vrh Valentina Ošlovnik, sprva iskali Plodršnico, zato so tamkajšnji gasilci izvozili pozneje. Šele takrat, ko so Plodršnico našli. »Javili so nam travniški požar, posredovali so gasilci PGD Šentilj, Paloma, Velka, Ceršak in Sveti Jurij. Po prihodu pa so gasili travnik, streho in okolico hiše. Lastnik je imel ob hiši precej gorljivih stvari, zato se je požar hitro širil. Uničil je okoli 150 kvadratnih metrov suhe trave ter ostrešje stanovanjske zgradbe,« je pojasnila Ošlovnikova.
Zdaj živi pri bratu
Mislil, da zadevo nadzoruje
Suho travo je v četrtek popoldne kuril s štirimi nečaki in območje, kot pravi, ves čas nadzoroval. Ko se ni več kadilo, so si v hiši privoščili kavico.
Ankovič je včeraj čistil okolico pogorele hiše. »Še sam ne morem verjeti, kaj se mi je zgodilo. Spet! To je že tretji požar, ki nam je uničil dom. Prvič je gorela stara hiša, v kateri je živela mama, dvakrat pa moja, ki sem si jo zgradil po tem, ko smo po mamini smrti staro podrli. Tokrat smo s štirimi nečaki kurili suho travo. Bilo je sicer rahlo vetrovno, ampak smo območje ves čas nadzorovali. Ko se nikjer več ni kadilo, smo si v hiši privoščili kavico. Tam sem se zadržal kakšno uro. Ko sem prišel ven, se je ogenj ob hiši že precej razširil. Plameni so bili visoki. Mislim, da so se vneli dve plastični cisterni, kontejner in nekaj drugih stvari. Ogenj je bil tako razširjen, da ga sam nisem mogel več pogasiti. Širil se je na ostrešje. Od hiše mi je uspelo odpeljati oziroma rešiti le kombi,« je včeraj pripovedoval Ankovič, ki mu hiše še od zadnjega požara ni uspelo obnoviti. Nekaj let je živel v najemniškem stanovanju v Mariboru, od tega četrtka pa je v nekaj metrov oddaljeni hiši brata Toneta. »Hiše nimam zavarovane, saj sem tudi sebe komaj preživljal. Kako bo v prihodnje, ne vem, mi niti ne uspe razmišljati vnaprej,« je priznal Ankovič.
Želel se je vseliti
Večino časa se Ankovič preživlja kot vodovodni inštalater s priložnostnimi deli. Nazadnje je delal v slovenskem podjetju v sosednji Avstriji, a je trenutno v daljšem bolniškem staležu in bo končal, pravi, na zavodu za zaposlovanje. V hiši je imel priložnostno kuhinjo in posteljo, vendar je uporabljal le slednjo. Jedel je pri bratu. »Zadnja dva tedna sem intenzivno urejal okolico hiše, da bi lahko začel delati v notranjosti in v njej čim prej zaživel. In zdaj je vprašanje, ali mi jo bo sploh kdaj uspelo dokončati,« pravi Ankovič, ki domneva, da ogenj najverjetneje ne bi povzročil takšne škode, če bi gasilci začeli gasiti pravočasno. Gasilci iz Zgornje Velke so le čez hrib, dodaja, tokrat pa so, kot naj bi mu dejal eden od gasilcev, izvozili okoli deset minut pozneje, kot bi sicer lahko. »Usoda se očitno poigrava z menoj,« je sklenil Ankovič.
