Černač je na nujni seji komisije julija 2010 dejal, da naj bi Sova pol leta po Bratuševem odhodu na njegovo ženo Karmen Bratuša prenesla podjetje Webs, ki da ga je pred tem financirala iz nezakonitega črnega fonda. Poleg tega naj bi "prišlo do odtujitve sredstev in opreme ter so bila pridobljena nekatera znanja in informacije, ki bi lahko pomenila potencialno nevarnost za uporabo v nezakonite namene".
Bojan Bratuša zatrjuje, da so bili očitki neutemeljeni in neresnični, opozoril je tudi na to, da je Černač s tem, ko ga je imenoval z imenom in priimkom, kršil tajnost podatkov o zaposlenih v Sovi. Ne nazadnje so ugotovitve o ustanovitvi in prenosu podjetja Webs, omenjene v poročilih, na katera se je skliceval Černač, napačne in zavajajoče, je še trdil Bratuša.
Černač je po drugi strani zatrjeval, da se ne spomni, da bi kdaj izrekel tako izjavo, kot izhaja iz zapisa, na katerega se sklicuje Bratuša. Četudi bi jo, pa v njej ne vidi nič dejansko ali pravno spornega, s čimer javnost že ne bi bila seznanjena.
Poseg v pravico do zasebnosti
Koprsko okrožno sodišče je po pisanju časnika prvič Bratušev tožbeni zahtevek zavrnilo, a je tako sodbo višje sodišče razveljavilo in vrnilo v novo odločanje. V drugem postopku je okrožno sodišče pritrdilo Bratuševemu pooblaščencu odvetniku Jožefu Klavdiju Novaku, da je šlo za poseg v Bratuševo pravico do zasebnosti.
Sodišče ugotavlja, da je bil podatek o zaposlitvi Bratuše pri Sovi sicer tajen, a je bil razkrit že veliko prej, preden ga je omenil Černač. Zgolj omemba Bratuše z imenom in priimkom še ni poseg v njegovo zasebnost, je pa Černač to storil s ponovnim navajanjem njegove nekdanje zaposlitve ob navedbi, da se tretje vmesno poročilo vladne delovne skupine za oceno dela Sove iz maja 2007, ki je govorilo o odtujitvi sredstev Sove, nanaša nanj. S tem mu je javno pripisoval dejanja, ki lahko predstavljajo storitev kaznivega dejanja, še navaja sodišče.
Višji sodniki, ki so sodbo tehtali na pritožbo Černačevega pooblaščenca odvetnika Janeza Stuška, so pritrdili okrožnim, da je Černač nedopustno posegel tudi v Bratuševo čast in dobro ime. Verjamejo, da je imel upravičen razlog verjeti, da je podan utemeljen sum. Ni pa imel razloga verjeti, da se sredstva, prenesena na Webs, uporabljajo v nezakonite namene.
Bratuša je sicer zahteval 21.000 evrov odškodnine, a je sodišče kot primerno ocenilo odškodnino v višini 5000 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe januarja 2011.
