Žvanova v tožbi zahteva, da sodišče ugotovi, da je bila njena razrešitev nezakonita. Vrnitve na staro delovno mesto oz. na prejšnjo funkcijo ne zahteva, terja pa pravice, ki jih je imela na položaju, s katerega so jo razrešili, to je položajni dodatek.
A je sodišče očitno zavzelo stališče, da v tem primeru sploh ni mogoče uveljavljati sodnega varstva, in zato na današnji obravnavi sploh niso izvajali dokazov, ali je bila razrešitev zakonita ali ne, je po obravnavi povedala odvetnica Darja Kralj, ki zastopa Žvanovo.
Glede na to, da bo sodišče tožbo očitno zavrglo, se bo Žvanova na to pritožila. Kot navaja Kraljeva, ustaljene sodne prakse v teh primerih sicer ni, obstajata pa sodbi višjega in vrhovnega sodišča, ki dokazujeta, da delavec lahko zahteva pravice iz pogodbe, preden je bil razrešen s položaja, medtem ko pa ne more zahtevati, da se vrne na prejšnje delovno mesto.
Žvanova je nad odločitvijo sodišča razočarana, saj da so se osredotočali samo na formalne razloge, niso pa obravnavali vsebinskih. "Mene popolnoma nič drugega ne zanima, kot da dokažejo razlog za nezakonito razrešitev, za katero trdim, da je bila nezakonita. Z ničemer in v nobenem postopku mi namreč ni bila dokazana krivda," je dejala.
